Jedro

Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora.

Izrek

I. Pritožba obsojenega D.Š. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni D.Š. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se kazen dva meseca zapora, izrečena obsojenemu D.Š., s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. II K 54971/2017 z dne 14. 3. 2018, v celoti izvrši. Svojo odločitev je prvostopno sodišče obrazložilo z navedbami, da je bila obsojencu z že navedeno pravnomočno sodbo izrečena kazen dva meseca zapora, ki pa je bila nadomeščena s 120 urami dela v splošno korist, ki bi jih moral obsojenec opraviti v roku enega leta od izvršljivosti sodbe, sodba pa je sicer postala pravnomočna že 20. 6. 2018. Obsojenec dela v splošno korist ni opravil, pri čemer je prvostopno sodišče utemeljeno odločilo, da vzroka neizpolnitve nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, ni iskati v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojencu onemogočale opravljanje tega dela, temveč je vzrok neizpolnitve v obsojenčevem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Obsojenec namreč ni navedel nobenega utemeljenega razloga, zakaj z delom v splošno korist ni pričel, niti ni pojasnil, zakaj izvajalska organizacija ni bila pripravljena z njim skleniti dogovora, niti ni tega mogoče razbrati iz vsebine njegove pritožbe. Obsojenec v vsem času od pravnomočnosti sodbe, do izdaje izpodbijanega sklepa, z delom v splošno korist ni pričel in tudi ni sklenil dogovora o opravljanju dela, čeprav je ves čas vedel, da delo mora opraviti in da je tudi dolžan obveščati sodišče o vseh spremembah prebivališča. Kljub navedenemu se obsojencu ni zdelo potrebno niti, da bi sodišču sporočil spremembo prebivališča, tako da poziva na izjasnitev z dne 8. 8. 2019 obsojencu ni bilo mogoče vročiti drugače, kot z nabitjem na sodno desko, kar vse je obsežno obrazloženo predvsem v točki 7, pa tudi ostalih, izpodbijanega sklepa.

2. Glede na vse navedeno in ker obsojeni D.Š. tudi v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, pritožbene navedbe v smeri, kdaj se je zglasil na probacijski enoti, komu je nesel napotnico, kam je odšel na razgovor in kdaj je stopil na žebelj, pa tudi v ničemer ne spremenijo dejstva, da obsojenec ni opravil niti ene ure dela v splošno korist, zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, saj glede na vse že navedeno pritožbenemu predlogu, "da se postopek vrne v ponovno sojenje" in da se obsojencu postavi nov rok za dodelitev dela v splošno korist, nikakor ni mogoče ugoditi.

3. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

4. Pritožbeno sodišče je obsojenca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, pri čemer je upoštevalo tudi obsojenčeve premoženjske razmere in dejstvo, da bo moral na prestajanje zaporne kazni (četrti odstavek 95. v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku.