Jedro

Nasprotna udeleženka predlagateljice ne preživlja v okviru gospodinjstva, zato ji mora plačevati mesečno preživnino v denarju.

Pri presoji standarda rednega šolanja se ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (sodišče) nasprotni udeleženki naložilo, da je za preživljanje predlagateljice dolžna plačevati preživnino: za mesec avgust 2021 v višini 46 EUR, od 1. 9. 2021 do 31. 12. 2021 230 EUR mesečno, od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 245 EUR mesečno in od 1. 1. 2023 dalje 260 EUR mesečno; že zapadle in neplačane preživninske obroke mora plačati v 15 dneh, od izdaje sklepa dalje zapadle preživninske obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi o zapadlosti dalje do plačila. Tako določeno preživnino je dolžna plačevati do uskladitve preživnin z vsakokratnim količnikom o uskladitvi preživnin, ki ga objavi minister, pristojen za delo in obvestilom centra za socialno delo, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih (I. točka izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da udeleženki sami nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev se je pravočasno in iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa naj ga spremeni in predlog zavrne ter odloči, da ji je predlagateljica dolžna povrniti stroške postopka.

Vztraja, da preživlja predlagateljico v skupnem gospodinjstvu in zato predlagateljica neutemeljeno zahteva preživnino v denarju. Predlagateljica in njen oče sta tista, ki ne želita, da bi si medsebojno pomagali, da bi bili naklonjeni drug drugemu.

Trdi, da je sodišče dejansko stanje nepopolno ugotovilo, ker predlagateljica ni predložila očetovih plačilnih list in izpiska iz njegovega TRR. Sodišče bi moralo upoštevati tudi predlagateljičinemu očetu vrnjeno dohodnino, ki se mu prizna kot posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana. Kot policijski inšpektor specialist - pomočnik komandirja je oče predlagateljice prejemal bruto plačo 4.217,37 EUR, ki ob upoštevanju vzdrževanega člana in stroškov prevoza ter malice presega zapis o njegovih dohodkih. Ker niso predložene plačilne liste in izpiski iz njegovega transakcijskega računa, različnih dodatkov na uspešnost in podobno ni mogoče preveriti. Iz javnih dostopnih podatkov MNZ pa izhaja, da je dodatek za uspešnost znašal 459,01 EUR. Sodišče je breme preživljanja med nasprotno udeleženko in predlagateljičinim očetom neustrezno porazdelilo, ker pri tem ni upoštevalo premoženja, ki ga je podedoval predlagateljičin oče. Glede na stroške, ki jih krije, ti presegajo njegove mesečne dohodke, kar pomeni, da svoje življenjske stroške financira iz podedovanega premoženja, ki je tako gotovo večje od zatrjevanega. Vprašanje, kdo od njiju plačuje položnice za elektriko in vodo ter stroške ogrevanja, je vprašanje njunega medsebojnega razmerja in ga ni mogoče mešati z razmerji iz preživninske obveznosti.

Napačno je tudi stališče sodišča, da predlagateljica s potrdilom o vpisu na Fakulteto A. že izkazala, da se redno šola. Predlagateljica ima le status rednega študenta, študijskih obveznosti pa ne izpolnjuje in ni opravila nobenega izpita. Študij bi lahko prekinila le iz upravičenih razlogov.

Sodišče premalo upošteva, da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna. Polnoletna predlagateljica bi morala sama z delom prispevati v večji meri, saj ni pravilno, da je na nasprotni udeleženki vse breme preživljanja. Sodišče je odločilo, da le v višini 120 EUR pokrije svoje stroške, vse ostalo pa gre v breme staršev. Ocena sodišča je, da znašajo mesečne potrebe predlagateljice 700 EUR, pri čemer ima mesečno 575 EUR lastnih sredstev in ji tako nepokritih potreb ostane le še 125 EUR. Predlagateljica je vpisana v program izobraževanja za odrasle, ta je prilagojen in zato lahko z delom prispeva več ali v celoti k svojemu preživljanju. Preživnina tudi ni namenjena luksuznim stroškom. Zobozdravstvene storitve niso potreben strošek, predlagateljica lahko koristi brezplačne zobozdravstvene storitve. Okoliščina, da ne želi obiskati drugega zdravnika, je na njegovi strani.

Delna ugoditev predlogu pomeni, da bo polnoletna predlagateljica prejela nekaj, kar je že prejela od očeta in pomeni zlorabo pravnega reda ter je materialno pravno napačna. Očetovo izpolnjevanje preživninske obveznosti bi sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja in pravilni uporabi materialnega prava moralo najmanj šteti kot darilo in to upoštevati pri premoženjskih razmerah predlagateljice.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlaga, da se jo zavrne. Očetove plačilne liste je predložila. Nesporne okoliščine, da oče plačuje vse režijske stroške, vsa zavarovanja, kupuje hrano, delno tudi garderobo za predlagateljico, je nasprotna udeleženka priznala že tekom postopka in jih je sodišče ustrezno upoštevalo. Pritožbeno navajanje in grajanje sodišča glede zaslužkov predlagateljičinega očeta je zavržno, saj je bil predlog vložen v letu 2021, dodatek v višini 459,01 EUR pa je bil enkratno izplačilo za uspešnost za leto 2020. Po navedbah nasprotne udeleženke sta se s predlagateljico popolnoma razšli že v letu 2015, od tedaj dalje nasprotna udeleženka za predlagateljico ne prispeva ničesar, skupno gospodinjstvo ne obstaja, nasprotna udeleženka v hiši živi le iz lastne komoditete, zavlačuje izselitev, za izključno lastne potrebe se je zakreditirala za več kot 30.000 EUR. Zoper predlagateljico je sprožila kazenski postopek zaradi družinskega nasilja, res ga je sodišče ustavilo, a je postopek predlagateljico, ki je bila takrat še mladoletna, zaznamoval in nanjo hudo vplival. Skrajno zavržno pa je tudi, da nasprotna udeleženka trdi, da je prosta preživninskih obveznosti zato, ker jih v celoti izpolnjuje predlagateljičin oče in ne loči darila od preživninske obveznosti. Skrb za zobe ni luksuz, temveč gre za vzdrževanje zdravja. Predlagateljičin cilj je, da uspešno konča študij, kar se je letošnje šolsko leto že izkazalo, saj je njena povprečna ocena 9,3. Vpisana je v redni študij, redno obiskuje predavanja, redno izpolnjuje izpitne obveznosti. Prilaga dokazila o šolanju in uspešnem opravljanju izpitov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu za svojo odločitev navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena Družinskega zakonika - DZ). Sodišče je zanesljivo ugotovilo, da nasprotna udeleženka predlagateljice ne preživlja v okviru gospodinjstva. Dokazna ocena sodišča o tem je sistematična, življenjsko logična in povesem prepriča (11. in 12. točka obrazložitve). Sodišče je zato nasprotni udeleženki utemeljeno naložilo, da k preživljanju predlagateljice mesečno prispeva v denarju. Dejstvo, da so predlagateljica, nasprotna udeleženka in predlagateljičin oče (bivši partner nasprotne udeleženke) za bivanje prijavljeni na istem naslovu, ne pomeni, da zato tudi živijo v skupnem gospodinjstvu. Prav tako ne pomeni, da živijo v skupnem gospodinjstvu, ker predlagateljičin oče plačuje vse režijske stroške.1 Na to tudi nima vpliva zatrjevana čustvena vez nasprotne udeleženke do družine. Kam meri pritožba s trditvijo, da sodišče glede na izpovedi zaslišanih išče neprimerljive vzporednice, ni jasno. Glede na to, da nasprotna udeleženka priznava, da o predlagateljici nič ne ve, njeno vztrajanje, da predlagateljico preživlja oziroma jo želi preživljati v okviru gospodinjstva tudi ni razumno, saj je za to potrebno poznavanje hčerkinih potreb, režijskih stroškov pa za hčerko tudi ne plačuje.

7. Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča.2 Predlagateljica v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da nasprotna udeleženka napačno trdi, da ni predložila očetovih plačilnih list. Dejanski osebni dohodki očeta predlagateljice v relevantnem obdobju so tako razvidni iz listinskih dokazov in jih je sodišče ustrezno upoštevalo. Na podlagi javno objavljenih podatkov MNZ, na katere se sklicuje nasprotna udeleženka v pritožbi, pa ni mogoč sklep, da podatki v plačilnih listah, ki vsebujejo vse dohodke iz dela, ne držijo. Če ima oče predlagateljice večje izdatke od prejemkov in si mora zato pomagati z dediščino, pa to tudi ne pomeni, da je podedoval več kot se navaja.3 Res je, da izpiski iz TRR predlagateljičinega očeta niso bili predloženi, vendar za to tudi ni bilo potrebe, saj je lahko sodišče na podlagi drugih dokazov ugotovilo njegove preživljalske zmožnosti (6. točka obrazložitve). Sklepanje pritožbe, da predlagateljičin oče vrnjene dohodnine ne porabi za preživljanje predlagateljice in bi jo zato moralo sodišče upoštevati, pa glede na to, da oče predlagateljico preživlja tudi namesto nasprotne udeleženke, ni verjetno. Hkrati je tudi v nasprotju s trditvijo nasprotne udeleženke, da ima oče večje izdatke od prejemkov in si mora pomagati z dediščino. Obseg režijskih stroškov je pomemben za določitev deleža teh stroškov, ki odpade na predlagateljico, dejstvo, da nasprotna udeleženka teh stroškov ne plačuje pa vpliva na njene preživljalske zmožnosti in zato to v tem postopku ni nepomembno, kot trdi v pritožbi. Neutemeljeno je tudi pritožbeno grajanje, da sodišče premoženja, ki ga je podedoval predlagateljičin oče ni upoštevalo (31. točka obrazložitve). Očitek, da je sodišče breme preživljanja predlagateljice neustrezno razdelilo med starša, zato ni utemeljen.

8. Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki pa še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja. Morajo pa v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti. Pri presoji standarda rednega šolanja se tako ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.4 V primeru torej, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.5 Zastoj v šolanju se je v obravnavanem primeru zgodil v smislu, da je bila predlagateljica v študijskem letu 2022/23 vpisna v 1. letnik Fakultete B., v šolskem leti 2023/24 pa je vpisana v 1. letnik Fakultete A. Predlagateljica je pojasnila, da se je na Fakulteto B. vpisala z vnemo, da ji bo uspelo, a je bil začetek zelo težak. Bila je tik po operaciji, hkrati pa se je morala ves čas prilagajati materi in težavam v njunem odnosu, kar ni pomagala k zglednemu učnemu okolju. Predlagateljico obremenjuje tudi ta postopek. Napete odnose in breme predlagateljice je sodišče zaznalo tudi neposredno na obravnavi. Nasprotna udeleženka v postopku tudi ni trdila, da predlagateljica ni opravila nobenega izpita. Poleg tega je sodišče zaključek, da se predlagateljica redno šola oprlo na 66. člen Zakona o visokem šolstvu, ki daje študentu pravico, da enkrat ponavlja letnik. Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da predlagateljica ni opravila nobenega izpita, ni relevantno. Zatrjevano dejstvo je tudi nedopustna pritožbena novota, ker nasprotna udeleženka ob tem ne pove, zakaj te trditve ni mogla podati pravočasno. Trditev pa je tudi pavšalna, dokazno nepodprta in tudi zato neupoštevna (glede na predloženo potrdilo predlagateljice pa tudi ne drži).

9. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola je v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi res večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela.6 V tem smislu je v predmetni zadevi sodišče študentsko delo predlagateljice tudi upoštevalo. Stališče pritožbe, da bi ga moralo še v večjem obsegu, ker študijski program predlagateljici to časovno dopušča, je zmotno. Čas, ki je na voljo predlagateljici, ko ni na fakulteti, je namreč primarno namenjen študiju in ne delu preko študentskega servisa. Odločitev, da predlagateljica mesečno krije 120 EUR svojih stroškov je pravilna.

10. Predlagateljica od nasprotne udeleženke zahteva plačevanje preživnine od vložitve predmetnega predloga dalje. Sodišče je nasprotni udeleženki že pojasnilo, da predlagateljica tega upravičenja ne izgubi kljub morebitnemu verzijskemu zahtevku očeta do nasprotne udeleženke. Preživninska obveznost nasprotne udeleženke od vložitve predloga dalje tudi ni izpolnjena, ker oče predlagateljice izpolnjuje tudi njeno preživninsko obveznost. Brez vsake osnove je pri tem pritožbeno sklepanje, da oče predlagateljico namesto nasprotne udeleženke po vložitvi predloga preživlja v smislu darila. Pritožbeni očitek sodišču, da bi moralo to darilo upoštevati pri premoženjskih razmerah predlagateljice, je zato neutemeljen.

11. V skladu s prvim odstavkom 190. člena DZ mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Nobenega dvoma ni, da je v tem okviru treba poskrbeti tudi za zdravje zob. Splošno znano je, da že vseh zalivk zavarovanje ne krije.7 Zmotno je zato stališče pritožbe, da gre za luksuz (nadstandard), če predlagateljica za potrebe zobozdravstvene oskrbe rabi 12 EUR mesečno, oziroma da je skrb za tovrstno zdravje nepotreben strošek.

12. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

13. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1). Odločitev je zajeta v zavrnilnem delu izreka.

1 Ni sporno, da je predlagateljičin oče zoper nasprotno udeleženko leta 2022 vložil tudi tožbo na izselitev. 2 VSL Sklep IV Cp 1906/2021 z dne 15. 3. 2022. 3 Zaslišan je izpovedal, da mu je od dediščine ostalo še 16.000 EUR (list. št. 136). 4 VSL Sklep I Ip 948/2023 z dne 28. 8. 2023. 5 VSL Sklep IV Cp 1757/2022 z dne 11. 1. 2023. 6 VSL Sklep IV Cp 1007/2023 z dne 12. 9. 2023. 7 Zavarovane osebe so do zalivk iz kompozitnega materiala upravičene v primeru, ko gre za zalivko v vidnem sektorju, za zalivko v stranskem sektorju pa le na mlečnem zobu, na zobu otroka, mlajšega od 15 let, nosečnice in doječe matere. Kot vidni sektor se štejejo oba sekalca in podočnik v posameznem kvadrantu, kot stranski ali transkanini sektor pa se šteje del zobne vrste od podočnika nazaj, ki vključuje ličnika in kočnike (https://zavarovanec.zzzs.si/pravice-do-zdravstvenih-storitev/pravice-do-zdravstvenih-storitev-v-zobozdravstveni-dejavnosti/pogosta-vprasanja-in-odgovori-v-zobozdravstveni-dejavnosti/).