Jedro

Izpodbijani prvostopni upravni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero mu je bila med drugim izrečena prepoved uporabe nelegalno zgrajenega objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 7. 5. 2008, o dovolitvi izvršbe. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je tretja alineja 3. točke odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 17. 8. 2004, postala izvršljiva, dovolil njeno izvršbo in tožniku zagrozil z denarno kaznijo v višini 3.000,00 EUR, kolikor v roku enega meseca od prejema tega sklepa ne bo spoštoval v tretji alineji 3. točke izreka navedene odločbe odrejene prepovedi uporabe objekta na zemljišču parc. št. ... k.o. ... Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 18. 7. 2008, zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep.

2. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. 3. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da je zemljišče, na katerem stoji objekt, v predlogu prostorskega plana Občine opredeljeno kot stavbno zemljišče. Ko bo navedeni prostorski plan dokončno sprejet, bo objekt lahko legaliziran, zato je odločitev organa prve stopnje, s katerim mu je bila prepovedana uporaba objekta in zagrožena visoka denarna kazen, tudi vsebinska odločitev o pravici oziroma obveznosti tožnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih navaja prvostopno sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZUS-1, na katere se pravilno sklicuje prvostopno sodišče. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

7. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi prvega dostavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

8. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku – izvršilni naslov, s katero so bili tožniku odrejeni inšpekcijski ukrepi, med drugim tudi prepoved uporabe nelegalno zgrajenega objekta, postala izvršljiva, dovolil izvršbo in tožniku v primeru nadaljnjega nespoštovanja ukrepa iz izvršilnega naslova – inšpekcijske odločbe zagrozil z denarno kaznijo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o izvršbi skladen z izvršilnim naslovom in da je bila tožniku zagrožena najnižja možna kazen v skladu z drugo alinejo 2. točke prvega odstavka 148. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 9. Tožnik v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi sporni objekt prenehal uporabljati in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč samo navaja, da bo objekt po predvideni spremembi prostorskega plana lahko legaliziral. Ta navedba tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

10. Izpodbijani prvostopni akt po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 17. 8. 2004, s katero mu je bila med drugim izrečena prepoved uporabe nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.