Jedro

O stroških v zvezi z delnim umikom, podanim tekom pravde, se odloči s končno odločbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da tožencu povrne 1.865,22 EUR pravdnih stroškov, nastalih v zvezi z delnim umikom tožbe.

2. Tožnica pravočasno izpodbija sklep in kot bistveno navaja, da je ta najmanj preuranjen, če ne celo nezakonit. Opozarja, da se določbi 154. in 158. člena ZPP ne izključujeta, pač pa se dopolnjujeta. Če bo tožnica na koncu s preostalim delom uspela, bo umaknjen del predstavljal le 2,86 % zahtevka in bo torej nesorazmerno majhen. Izpostavlja posamezne primere iz sodne prakse ter jih primerja z izpodbijano odločitvijo. Očita še, da je priglasitev stroškov prepozna ter predlaga razveljavitev sklepa.

3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je svojo tožbo delno umaknila in sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je postopek v tem delu ustavilo (sklep P 349/2012-I-204 z 29. februarja 2016). Toženec je v zvezi z umaknjenim delom tožbe priglasil stroške, sodišče prve stopnje pa je o njih odločilo z izpodbijanim sklepom. Nepravilno.

6. ZPP v četrtem odstavku 163. člena jasno določa, da se o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se postopek pred njim konča. Sklep o delni ustavitvi postopka ni končna odločitev, zato ima pritožnica prav, da je izpodbijana odločitev preuranjena. Prvostopenjsko sodišče se sicer sklicuje na pravno literaturo (Komentar ZPP, 2. knjiga, str. 47) in sodno prakso (VSL II Cpg 737/2015 z 18. maja 2015 in VSL II Cp 644/2015 z 20. maja 2015), ki se res nanašajo na vprašanje stroškov ob delnem umiku, a ob tem spregleda, da se sodišče v obeh navedenih odločbah s stroški ukvarja ob končni odločitvi in torej ne gre za enako procesno situacijo kot v obravnavani zadevi.

7. Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP). Pritožnica pravilno opozarja, da bi umaknjeni del zahtevka (2,84 % vrednosti celotnega) lahko predstavljal zgolj neznaten del celote in bi ob končnem odločanju prišla v poštev določba tretjega odstavka 154. člena ZPP, če bi tožnica na koncu s preostalim zahtevkov ali vsaj njegovim pretežnim delom uspela. Ker je pravica do povračila stroškov torej odvisna od odločbe o glavni stvari (tj. od uspeha v pravdi), tudi ta določba ne more biti podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

8. Neutemeljeno pa pritožnica meni, da je toženec stroške priglasil prepozno. Rok 15 dni iz sedmega odstavka 163. člena ZPP velja le tedaj, kadar sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Ker s sklepom o delni ustavitvi postopka ta še ni končan, velja za priglasitev rok iz tretjega odstavka tega člena.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).