Jedro

Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.

Izrek

Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi spremeni tako, da se besedilu: "Zarubi se 1/2 nadomestila (pri ZPIZ-u)" doda naslednje besedilo: "tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 zajamčene plače". V ostalem se ugovor zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan povrniti upnici nadaljnje izvršilne stroške, odmerjene na 8.193,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2000 dalje do plačila, v 15 dneh.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dovolilo izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine v skupnem znesku 779.405,00 SIT, obresti in izvršilnih stroškov ter zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina in sicer z rubežem nadomestila plače, ki ga prejema dolžnik pri ZPIZ-u. Dolžnik je proti sklepu o izvršbi ugovarjal in v ugovoru smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb postopka. V izvršbi navaja, da je preživnino do meseca avgusta 1996 redno poravnaval, nato pa je zaradi bolezenskega stanja postal nesposoben za delo in je ostal brez dohodkov, zaradi česar je preživninska obveznost vsaj začasno prenehala. Sedaj se preživlja z nizkimi dohodki, saj prejema minimalno nadomestilo plače v znesku 37.000,00 SIT, kar je pod rubljivo mejo in je z izvršbo nedopustno posegati v da del dohodka, drugega vira dohodkov pa nima. Upnica je polnoletna in ni pooblastila svoje matere za uvedbo tega izvršilnega postopka. V odgovoru na ugovor upnica navaja, da trditve o rednem plačevanju preživnine do avgusta 1996 ne držijo in tudi niso dokazane. Navedbe o zdravstvenem stanju in o nezmožnosti za delo po letu 1996 so neupoštevne. Dolžnik ni predložil dokazil o višini prejemkov pri ZPIZ-u ali pa upnici niso bila vročena. Upnica je sicer polnoletna in v postopku sama nastopa kot stranka ter je pooblastila odvetnika s pooblastilom. Prvostopno sodišče je štelo ugovor za neutemeljen in ga je po 2. odstavku 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je delno utemeljen. Pravilna je ugovorna trditev, da je upnica že polnoletna, ne pa tudi nadaljnja trditev, da je izvršilni postopek zaradi odsotnosti pooblastila nedopusten. V tej zadevi nastopa upnica samostojno in je ne zastopa mati, temveč pooblaščeni odvetnik, ki ga je upnica pravilno pooblastila z lastnoročno podpisanim pooblastilom (A 1). Dolžnik navaja delno poravnavo preživninskih obveznosti, vendar za to trditev ne predlaga nobenih dokazov. Po 2. odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, za dejstva, s katerimi se utemeljuje pa morajo biti predloženi dokazi, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ker dolžnik za trditve o delnih plačilih ni predložil dokazov, je pritožbeno sodišče njegov ugovor v tem delu štelo kot neutemeljen. Dolžnikove ugovorne trditve o bolezenskem stanju, o nesposobnosti za delo in o nizkih dohodkih so nerelevantne, še posebej ob dolžnikovih lastnih navedbah, da zaradi teh okoliščin ni zahteval znižanja ali ukinitve preživnine. Ker je mogoče uspešno ugovarjati zoper sklep o izvršbi le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (in ki so primeroma navedeni v 55. členu ZIZ), pritožbeno sodišče zaključuje, da v ugovoru navedeni razlogi o bolezenskem stanju, o nesposobnosti za delo in o nizkih dohodkih niso razlogi, ki bi lahko preprečili izvršbo in je zato ugovor tudi v tem delu neutemeljen. S strani dolžnika sta v ugovornem postopku predloženi obvestili ZPIZ-a o dolžnikovih prejemkih (B 1), iz katerih izhaja, da prejema dolžnik nadomestilo plače v znesku 39.470,83 SIT. Ugovorna trditev, da prejema dolžnik nadomestilo plače v znesku, ki je pod rubljivo mejo in je zato nedopustno posegati v ta del dohodka, je delno utemeljena, upoštevaje, da gre v tem postopku za izterjavo preživnine z izvršbo na denarno terjatev dolžnika in da veljajo v takem primeru omejitve izvršbe. V 2. točki 1. odstavka 102. člena ZIZ je določeno, da je na nadomestilo plače mogoče seči za terjatve iz naslova zakonite preživnine do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 zajamčene plače. Ker je upnik predlagal, da se zarubi 1/2 nadomestila dolžnika, kar je povzeto v izpodbijanem sklepu o izvršbi, je to delno v nasprotju s citirano določbo 2. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ, kjer je predpisana dodatna omejitev. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi delno spremenilo tako, da je dodalo besedilo, da se nadomestilo pri ZPIZ-u lahko zarubi le tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 zajamčene plače. Dovoljena izvršba je torej v opisanem smislu delno omejena. Pritožbeno sodišče je torej delno ugodilo ugovoru, v ostalih izpodbijanih a nespremenjenih delih pa je ugovor kot neutemeljen zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je v skladu s 57. členom ZIZ odgovorila na ugovor, zato ji mora dolžnik, ki je s pravnim sredstvom uspel le v zanemarljivem delu, pretežno pa propadel, povrniti nadaljnje izvršilne stroške. Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo po odvetniški tarifi na 8.193,00 SIT.