Jedro

Tožnik, ki je uspel v sporu zaradi napredovanja oziroma uvrstitve v višji količnik, je glede zahtevka za obračun in plačilo razlike v mesečnih prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ter razlike v donosnosti v tej zvezi, za čas od 1. 10. 2008 dalje, tožbeni zahtevek pomotoma oblikoval tako, da je zahteval plačilo „tožniku“, namesto „v sklad“. Ker je do tega prišlo pomotoma, saj je v vseh preostalih točkah tožnik postavil zahtevek, ki se glasi na plačilo tožniku, v obrazložitvi oziroma trditveni podlagi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa je jasno navedel, da delodajalec to plačilo za delavce (policiste) vplačuje v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Slovenije (SODPZ), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter tudi v tem delu ugodilo reparacijskemu zahtevku tožnika, saj je šlo v konkretnem primeru za delno zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer je upoštevaje zakonske podlage jasno, da je tožena stranka dolžna za tožnika plačati - na račun Sklada, upoštevaje pri tem pokojninske načrte SODPZ na podlagi ZPIZ-1 in ZPIZ-2, oziroma, da tožena stranka ni dolžna plačati zneskov tožniku, kot je tožnik zmotno navedel v postavitvi tožbenega zahtevka, pri čemer je postavil pravilno trditveno podlago.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni v V. točki izreka tako, da se v celoti glasi: „V. Tožena stranka je dolžna za tožnika za čas od 1. 10. 2008 dalje obračunati in izplačati razliko v mesečnih plačilih prispevkov delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje tožnika, med plačanimi zneski in zneski, ki bi morali biti vplačani upoštevaje ustrezno višjo osnovo po uvrstitvi tožnika v 30. plačni razred od 1. 10. 2008 dalje, ter razliko v donosnosti, ki bi jo tožnik prejel skladno z navedenim v tej točki zahtevka.

Kar tožnik zahteva več ali drugače, se zavrne.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 229,36 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: Sklep Komisije za pritožbe št. ... z dne 16. 12. 2009, sklep tožene stranke šifra: ... z dne 17. 6. 2009, sklep Komisije št. ... z dne 26. 10. 2011 ter sklep tožene stranke št. ... z dne 18. 5. 2011 (slednji v delu uvrstitve tožnika v plačni razred) so nezakoniti in se razveljavijo (I. točka); da se ugotovi, da tožnik s 1. 10. 2008 napreduje za dva plačna razreda v 30. plačni razred in je upoštevaje navedeno upravičen do ustrezne odprave nesorazmerij v osnovni plači, skladno s predpisi, veljavnimi od 1. 10. 2008 dalje (II. točka); da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 10. 2008 do 31. 3. 2009 za posamezne mesece obračunati razliko v plači (upoštevaje tudi razliko v vseh tožniku pripadajočih dodatkih, razvidnih iz plačilnih list, ki se odmerjajo od osnovne plače) za dva plačna razreda, oziroma med zneski, prejetimi za 28. plačni razred in zneski, ki bi jih tožnik prejel v 30. plačnem razredu, to je z zneski razvidnimi iz izreka ter mu po odvodu predpisanih davkov in prispevkov od navedenih bruto razlik v plači, izplačati ustrezne mesečne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za razliko v plači preteklega meseca, do plačila, vse v roku 8 dni (III. točka); da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 4. 2009 dalje za vse posamezne mesece obračunati razliko v plači (upoštevaje tudi razliko v vseh tožniku pripadajočih dodatkih, razvidnih iz plačilnih list, ki se odmerjajo od osnovne plače), za en plačni razred, oziroma med zneski, prejetimi za 29. plačni razred in zneski, ki bi jih tožnik moral prejeti v 30. plačnem razredu, to je (z zneski razvidnimi iz izreka), za nadaljnje mesece ustrezne bruto zneske razlike v plači med upoštevanim plačnim razredom s strani tožene stranke in pravilnim plačnim razredom tožnika skladno s to sodno odločbo, ki se upošteva tudi kot izhodišče pri nadaljnjih napredovanjih tožnika, ter mu po odvodu predpisanih davkov in prispevkov od zgoraj navedenih bruto zneskov, izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za razliko v plači preteklega meseca, do plačila, vse v roku 8 dni (IV. točka); da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 1. 10. 2008 dalje obračunati in izplačati razliko v mesečnih plačilih prispevkov delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje tožnika, med vplačanimi zneski in zneski, ki bi morali biti vplačani upoštevaje ustrezno višjo osnovo ob uvrstitvi tožnika v 30. plačni razred od 1. 10. 2008 dalje, ter razliko v donosnosti, ki bi jo tožnik prejel skladno z navedenim v tej točki zahtevka (V. točka); da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 282,50 EUR (iz naslova plačanih stroškov postopka po pravnomočnosti sodbe) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2015 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, v presežku, za plačilo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1. 3. 2014 do 11. 1. 2015 je tožbeni zahtevek zavrnilo (VI. točka); da mora tožena stranka v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 1.140,53 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila ter da svoje stroške postopka krije tožena stranka sama (VII. točka).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper V. točko izreka sodbe in navaja, da je sodišče s sodbo v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku, v V. točki izreka pa je zavrnilo njegov zahtevek za obračun in plačilo razlike v mesečnih prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ter razlike v donosnosti v tej zvezi, za čas od 1. 10. 2008 dalje. Tožnik se pritožuje zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v V. točki tožbenega zahtevka zahteval tudi reparacijo v zvezi s prikrajšanjem v plačilo mesečnih prispevkov delodajalca za obvezno dodatno zavarovanje tožnika ter razlike v donosnosti v tej zvezi, za čas od 1. 10. 2008 dalje, pri čemer je pri postavljenem tožbenem zahtevku pomotoma in neprevidno res zahtevek oblikoval tako, da je zahteval plačilo „tožniku“, namesto „v sklad“. Do tega je prišlo pomotoma, saj je v vseh preostalih točkah tožnik postavil zahtevek, ki se glasi na plačilo tožniku. Je pa v obrazložitvi oziroma trditveni podlagi v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka, jasno navedel, da delodajalec to plačilo za delavce (policiste) vplačuje v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Slovenije (SODPZ). Tožnik je svojo trditveno podlago utemeljeval, da tožena stranka policistu mesečno pri plači v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije vplačuje tudi prispevke delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kot je razvidno tudi iz priloženih plačilnih list. Do 1. 6. 2010 je bilo to vplačilo prispevkov določeno v višini 8,40 % od osnovne bruto plače, od 1. 6. 2010 naprej je bila stopnja 10,55 % od osnovne bruto plače, od 1. 1. 2014 pa najprej po stopnji 9,25 % od osnovne bruto plače (vse razvidno iz plačilnih list), tako tožniku navedeno pripada. Tožena stranka tudi v svojih pripravljalnih vlogah in niti na naroku 27. 5. 2015, trditvene podlage tožnika sploh ni prerekala oziroma nasprotovala resničnosti navedb tožnika v tej zvezi. Neprerekana dejstva štejejo za resnična oziroma za dokazana. Kljub temu, da je med trditveno podlago tožnika in postavljenim tožbenim zahtevkom v V. točki tožbenega zahtevka očitno neskladje oziroma nejasnost, sodišče niti na naknadno opravljenem naroku v tej zvezi ni storilo ničesar v smeri odprave tega neskladja. Zgolj na podlagi, ker je tožnik pomotoma tožbeni zahtevek postavil v očitnem neskladju s svojimi siceršnjimi trditvami, bi sodišče moralo tožnika na to opozoriti in razjasniti neskladje. Tožnik se sklicuje na publikacijo Vrhovnega sodišča RS („Oblikovanje zahtevkov in izrekov sodnih odločb v delovnih in socialnih sporih“, Pravosodni bilten letnik 31, št. 3 (2010), stran 113 - 123). Tožnik vseeno meni, da je že sedaj mogoče prvostopno sodbo spremeniti tako, da se ta v V. točki glasi: „Tožena stranka je dolžna za tožnika za račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Slovenije za čas od 1. 10. 2008 dalje obračunati in izplačati razliko v mesečnih plačilih prispevkov delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje tožnika, med vplačanimi zneski in zneski, ki bi morali biti vplačani, upoštevaje ustrezno višjo osnovo ob uvrstitvi tožnika v 30. plačni razred od 1. 10. 2008 dalje, ter razliko v donosnosti, ki bi jo tožnik prejel skladno z navedenimi v tej točki izreka.“ Pravna podlaga za plačilo prispevkov v pokojninskih načrtih SODPZ (na podlagi ZPIZ-1 in ZPIZ-2), ki določajo delodajalcu mesečno plačilo določenega prispevka za zavarovanca, kar je nato podvržen donosnosti sklada (tako zajamčeni kot doseženi). Višino prispevkov za poklicno zavarovanje se določi v pokojninskem načrtu iz 208. člena Zakona na podlagi mnenja predstavnikov, delodajalcev in zavezancev. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku v celoti upoštevalo napotila Vrhovnega sodišča RS, ki je s sklepom VIII Ips 186/2014 z dne 15. 12. 2014 sodbi nižjih sodišč razveljavilo in navedlo, da ker je bila ureditev v aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 neskladna z določbami KPDU in Uredbe o notranji organizaciji, bi moralo sodišče navedena predpisa uporabiti neposredno. Zavzelo je stališče, da bi tožnik lahko napredoval vse do 31. plačnega razreda z uporabo določbe prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe, ki določajo, da se javnim uslužbencem, ki so imeli pravico do napredovanja po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe te Uredbe in javnim uslužbencem, ki so že dosegli najvišje število napredovanj, ki jih je bilo možno doseči po predpisih, napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te Uredbe ne prekine. Sodišče je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, pri čemer je zavrnilo tožbeni zahtevek pod točko V. 6. Tožnik v pritožbi navaja, da je glede odločitve v V. točki izreka postavil pravilno trditveno podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku v tem delu, pri čemer pa je v trenutku nepazljivosti postavil tožbeni zahtevek tako, da je zahteval plačilo „tožniku“ namesto „v Sklad“. Za svoje trditve je priložil tudi plačilne liste. Tožnik se v pritožbi utemeljeno sklicuje tudi na pravno teorijo in sicer na publikacijo Vrhovnega sodišča RS („Oblikovanje zahtevkov in izrekov sodnih odločb v delovnih in socialnih sporih“, Pravosodni bilten letnik 31, št. 3 (2010), stran 113 - 123), kjer so zavzeta stališča: - zaradi zagotovitve vodenja postopka v skladu z določbami ZPP je sodnik dolžan v smislu 286. a člena ZPP tožnika pozvati, da svoj zahtevek ustrezno opredeli. Taka opredelitev ne pomeni spremembe tožbe; - v individualnih delovnih in socialnih sporih veljajo tudi glede ustrezne opredelitve zahtevka dodatne določbe o popravi ali dopolnitvi nerazumljivih oziroma nepopolnih vlog (36. in 66. člen ZDSS-1), tako da poudarjeno materialno procesno vodstvo v tem smislu v delovnih in socialnih sporih ne more biti vprašljivo; - v zvezi z razčiščevanjem vsebine zahtevka na obravnavi se sodnik sicer upravičeno prilagaja sposobnostim razumevanja strank, v načelu pa postopa enako, kot če stranko zastopa odvetnik ali drug kvalificiran pooblaščenec.

7. Pritožbeno sodišče se strinja, da je šlo za nepazljivost tožnika, vendar za povsem življenjsko situacijo. Ker je sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje, je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnika za čas od 1. 10. 2008 dalje obračunati in izplačati razliko v mesečnih plačilih prispevkov delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje tožnika, med plačanimi zneski in zneski, ki bi morali biti vplačani, upoštevaje v ustrezno višjo osnovo, ob uvrstitvi tožnika v 30. plačni razred od 1. 10. 2008 dalje, ter razliko v donosnosti, ki bi jo tožnik prejel skladno z navedenim v tej točki zahtevka. Pritožbeno sodišče ob tem izrecno pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za delno zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer je upoštevaje zakonske podlage jasno, da je tožena stranka dolžna za tožnika plačati - na račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega dodatnega zavarovanja Republike Slovenije, upoštevaje pri tem pokojninske načrte SODPZ na podlagi ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Jasno je tudi, da tožena stranka ni dolžna plačati zneskov tožniku, kot je to, kot priznava sam tožnik, zmotno navedel v postavitvi tožbenega zahtevka, pri čemer je seveda postavil pravilno trditveno podlago.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika v pretežnem delu ugodilo (razen v delu, kjer je tožnik v pritožbi navedel „na račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije“), pri čemer je predhodno že navedeno, da gre dejansko za nakazilo na ta Sklad. Pritožbeno sodišče je tako odločilo iz razloga, ker ni moglo odločati o tožbenem zahtevku, ki sicer ni bil postavljen.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške pritožbenega postopka in sicer nagrado za postopek (tar. št. 3210) v višini 168,00 EUR, pavšalne stroške za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR ter 22 % DDV na odvetniške storitve, skupaj torej 229,36 EUR. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.