Jedro

Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 071-104/2020/28 (285-11) z dne 17. 7. 2023. S to odločbo je navedeni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za popravek oziroma izbris podatkov v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS-II). Tožena stranka je kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnila z odločbo, št. 07144-1/2023/6 z dne 25. 10. 2023.

2.Upravno sodišče je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da razpisani ukrep "prijetje s privedbo", ki ga je za predlagatelja odredilo Okrožno sodišče v Ljubljani, ni bil preklican in tako še vedno velja do zastaranja kazenskega pregona, da je bila veljavnost ukrepa pravilno podaljšana ter da je bila pravna podlaga v izpodbijani odločbi v celoti citirana.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije, v kateri izpostavlja štiri vprašanja.

4.Predlog ni popoln, delno pa tudi nejasen.

5.V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6.Konkretna in natančna opredelitev vprašanja zahteva, da se pravno vprašanje nanaša na razloge za odločitev v sodbi nižjega sodišča, saj je treba v predlogu obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo napačno. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP).(1) Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Te zahteve v obravnavani zadevi niso bile spoštovane.

7.Predlagatelj tako kot prvo izpostavi vprašanje (ne)navedbe ustrezne pravne podlage, kar pa je v nasprotju z razlogi izpodbijane sodbe, ki v 11. točki obrazložitve ta tožbeni ugovor jasno zavrne. Vsa tri ostala vprašanja pa smiselno merijo na vprašanje dolžnega ravnanja in pristojnosti organa, ki na podlagi odredbe sodišča vpisuje ukrepe s podatki v SIS-II. Tudi tu je stališče sodišča jasno, in sicer, da se vpisujejo podatki, kot izhajajo iz odredbe sodišča, vključno z rokom trajanja ukrepa oziroma morebitnim podaljšanjem. Predlagatelj pa ne izpostavi, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno in zakaj naj bi bilo to pravno stališče sodišča napačno. Poleg tega predlagatelj tudi ne zatrjuje, da bi bila zastavljena vprašanja pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

8.Ker predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

-------------------------------

Op. št. (1)Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.