Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 138. člena DZ izda sodišče novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018 je treba določbo razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo ter da vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka. Iti mora za spremembo bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.

Sodišče ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

Ker v konkretni zadevi dokazni postopek ni pokazal bistveno spremenjenih okoliščin ali da bi bil otrok pri očetu kakorkoli ogrožen, ni bilo nobene potrebe, da bi se na novo ugotavljalo na strani katerega od staršev so boljše kapacitete za vzgojo in varstvo mladoletnega A. A., zato s tem v zvezi tudi ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca klinične psihologije. Zgolj dejstvo, da je otrok sedaj starejši, ni tista bistveno spremenjena okoliščina, ki bi pogojevala ponovno tehtanju okoliščin glede dodelitve otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za spremembo ureditve varstva in vzgoje, stikov ter preživnine za mladoletnega A. A., roj. ... 2015, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2440/2017 - IV v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 520/2019 z dne 18. 4. 2019 (I. točka izreka). Predlagateljici je naložilo, da je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti pravdne stroške v višini, ki jih bo sodišče prve stopnje odmerilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje predlagateljica. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokazov, in sicer s postavitvijo izvedenca s področja klinične psihologije, s pridobitvijo strokovnega mnenja CSD ter z opravo neformalnega razgovora z mladoletnim A. A. V posledici zavrnitve predlaganih dokazov je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izvedba navedenih dokazov je bila za ugotovitev psihosomatskih znakov (grizenje nohtov, trganje kožice ob nohtih, zapiranje vase) pri mladoletnem A. A. nujna in potrebna. S tem, ko je sodišče zatrjevanje predlagateljice o obstoju otrokove stiske, ki naj bi izvirala iz domačega bivalnega otrokovega okolja, ugotavljalo na način, da je zasliševalo otrokove učiteljice, je kršilo določilo 212. in 213. člena ZPP.

Pritožba opozarja, da je bilo izvedensko mnenje izvedenke B. B. izdelano v otrokovi starosti 6 let, medtem ko je bil prvi narok v predmetni zadevi izveden več kot 2,5 leti od izdelave mnenja. Obdobje 2,5 let je pri otroku v starostnem obdobju, ko prehaja iz predšolskega v šolsko obdobje, zelo dolga doba. Sodišče je sicer v postopku pridobilo mnenji CSD z dne 24. 12. 2019 in z dne 11. 11. 2020, vendar po tem datumu CSD ni imel več nobenega stika ali kontakta niti z mladoletnim otrokom niti s staršema. Zato izvedbe dokaza z zaslišanjem strokovne delavke CSD C. C., ki jo je sodišče zaslišalo na naroku 30. 8. 2022 ni mogoče dokazno vrednotiti kot strokovno poročilo CSD. Strokovna delavka namreč že od zadnje izdelanega mnenja CSD ni imela nobenega stika niti z otrokom niti s staršema. Strokovna delavka CSD se ne more v svojstvu podajanja strokovnega mnenja CSD apriori postaviti na stališče, da bi bila oprava razgovora strokovne delavke z mladoletnim otrokom za otroka škodljiva, ob predpostavki, da otroka več kot 2,5 leti sploh ni videla, prav tako pa ni imela nobenih kontaktov s staršema. Predlagateljica opozarja, da je CSD strokovni organ in da je usposobljen izvajati razgovore z mladoletnimi otroci na način, da se otroke v največji možni meri razbremeni stiske. V predmetnem postopku pridobljeno mnenje CSD v obliki zaslišanje strokovne delavke na naroku dne 30. 8. 2022 nima narave strokovnega mnenja CSD, ker ne vsebuje nobenih konkretnih dejstev in okoliščin v zvezi z mladoletnim otrokom in staršema glede na dejansko stanje v letu 2022. Prav tako za odločanje v tem postopku nimajo nobene večje teže razlogi, ki jih je ugotavljala izvedenka B. B. v postopku IV P 2440/2017, saj se ugotovitve izvedenke in njeni razlogi nanašajo na čas, ko je bil mladoletni A. A. star 6 let, medtem ko je bil v času odločanja v predmetnem postopku star že 11 let. Predlagateljica je podala predlog predodelitve iz razloga spremenjenih okoliščin, in sicer prepoznanih stisk pri mladoletnem A. A., ki so se izražala v psihosomatskih znakih. Stanje, ki je mladoletnemu A. A. povzročalo stisko, pa ni trajalo zgolj pol leta pred vložitvijo predloga, ampak je trajalo že od septembra 2018 dalje, ko je bil mladoletni A. A. s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani začasno predodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu. Predlagateljica predloga za predodelitev ni utemeljevala in vlagala na podlagi dejstev, nastalih po pravnomočnosti sodne odločitve, ampak na podlagi dejstev in okoliščin, povezanih z doživljanjem in odzivanjem mladoletnega A. A. od septembra 2018 dalje, ko je na podlagi sklepa sodišča prišlo do dodelitve mladoletnega A. A. v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu. Za vložitev predloga se je odločila zaradi varovanja otrokove koristi, saj je pri otroku opazila vidne znake stiske, ki so se že manifestirali v psihosomatske posledice (trganje kožice ob nohtih). Poleg A. A. stiske je mati v svojih vlogah opozorila tudi na očetove zmanjšane ali neustrezne starševske kapacitete z vidika vsakodnevne skrbnosti za osnovne A. A. potrebe (kot npr. udeležba pri logopedu, redno čiščenje šolske torbe in čiščenje bidona). Predvsem je iz poročil Osnovne šole X. razvidno poslabšanje otrokovega razvojno psihološkega stanja. Iz poročila iz leta 2020 je razvidno, da je A. A. aktivno sodeloval pri šolskih dejavnostih in obveznostih, medtem ko je iz poročila iz leta 2022 razvidno, da je zaradi zamišljenosti in zadržanosti med poukom potreboval več spodbud in usmeritev za sodelovanje pri pouku.

Iz poročila CSD z dne 24. 12. 2019 je razvidno, da je CSD pri mladoletnem A. A. prepoznal stisko kot posledico visoko konfliktnega odnosa med staršema, pri čemer jima je svetoval vključitev v svetovalno terapijo, česar pa se oče ni želel udeležiti in je vključitev izrecno odklanjal. Iz poročila CSD z dne 11. 11. 2020 je razvidno, da se oče termina razgovora ni želel udeležiti ter je vsakršno sodelovanje s CSD pogojeval z umikom materinega predloga za predodelitev.

Ker je nepravilna odločitev sodišča o zavrnitvi predloga, je posledično nepravilna tudi odločitev o stroških postopka. Iz sicer iz dveh razlogov: - ker je sodišče pravno odločilno dejstvo o otrokovi koristi ugotovilo nepopolno in - ker gre za postopek v zvezi z odločanjem o koristi mladoletnega otroka udeležencev, kar pomeni, da sodni postopek ne teče zaradi koristi enega ali drugega starša, ampak zaradi varovanja koristi mladoletnega otroka, zato v tovrstnih postopkih vsak starš nosi svoje stroške sodnega postopka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s četrtim odstavkom 138. člena Družinskega zakonika2 izda sodišče novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Kot je navedlo Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018 je treba določbo razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo ter da vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka. Iti mora za spremembo bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila. Spoštovanje pravnomočne sodne odločbe je splošno pomembna ustavnopravna vrednota ter sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Iz navedenega razloga morajo biti zato bistveno spremenjene okoliščine na strani enega od staršev oziroma na strani otroka. Predpostavlja se namreč, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo razvezanima zakoncema oziroma izven zakonskima partnerjema temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.

6. V teh postopkih torej sodišče ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

7. Razloge izpodbijanega sklepa o nespremenjenih razmerah in o tem, da koristi otroka ne zahtevajo spremembe odločbe o varstvu in vzgoji otroka, pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se jim pridružuje. Pritožbena kritika o zavrnitvi predodelitve otroka materi ne ponuja tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost odločitve prvega sodišča. 8. V predmetni zadevi je predlagateljica (mati) dobre štiri mesece po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi otroka očetu vložila predlog na predodelitev otroka zaradi domnevno spremenjenih okoliščin. Sodišče je v pretekli pravdi po obširno izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je v največjo korist otroka, da se v vzgojo in varstvo dodeli očetu. Res je, da kratko časovno obdobje od pravnomočne odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo očetu do vnovičnega predloga za predodelitev samo po sebi še ni razlog za zavrnitev predloga, vendar pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zatrjevane spremenjene okoliščine niso bile takšne narave, da bi terjale drugačno odločitev o vzgoji in varstvo otroka.

9. Predlagateljica je v predlogu podala bodisi navedbe, ki jih je podala že v času predhodnega postopka bodisi navedbe, ki kažejo njeno nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča v predhodnem postopku ter je drobnjakarsko navajala napake nasprotnega udeleženca. V predlogu je tako zatrjevala, da se napačna odločitev sodišča prve stopnje v postopku dodelitve otroka manifestira v otrokovi stiski in nazadovanju v napredku, da nasprotni udeleženec nima uvida prepoznavati potrebe otroka, da je A. A. intenzivneje čustveno navezan na predlagateljico, kot na nasprotnega udeleženca, da udeleženca ne sodelujeta pri vzgoji in utrjevanju napredka A. A., ter da se nista zmožna uskladiti in poenotiti pri njegovim usmerjanju na področjih, kjer je njegov primanjkljaj glede na vrstnike očiten, da je A. A. predlagateljici povedal o nasilju, ki ga je bil udeležen pri nasprotnem udeležencu, da nasprotni udeleženec ne spremlja otrokovih šolskih nalog in obveznosti, da je v A. A. šolski torbi našla plastenko za vodo, v kateri so bili delčki hrane in ostanki stare šolske malice, da nasprotni udeleženec A. A. ne zagotovi ustreznih oblačil in obutve ter mu ne zagotavlja ustrezne in primerne higiene.

10. Okoliščine, s katerimi je predlagateljica utemeljevala predlog na predodelitev mladoletnega sina, bodisi niso takšne narave oziroma ne predstavljajo spremenjenih okoliščin glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, ki bi od sodišča terjali poseg v pravnomočno sodbo, bodisi jih predlagateljica niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala. Sodišče je tudi prepričljivo ugotovilo, da je dosedanji način izvajanje starševske skrbi otroku v korist. 11. Predlagateljica je že v postopku dodelitve zatrjevala, da je mladoletni A. A. zaradi očeta v stiski, zaradi česar ima psihosomatske simptome (pogrizeni nohti, prežvečen ovratnik puloverja). Stiska otroka, ki jo je v predlogu navajala predlagateljica, je bila ugotovljena že v predhodnem postopku in je posledica močno konfliktnega odnosa staršev, ki se bojujeta za otrokovo pozornost in ljubezen.

12. Da A. A. pri očetu ne bi bil deležen pomoči glede šolskih obveznosti3 ter zagotavljanja zdravstvene oskrbe, dokazni postopek ni pokazal. Očitki predlagateljice, da nasprotni udeleženec ustrezno ne poskrbi za garderobo in higieno mladoletnega A. A., so se tekom dokaznega postopka izkazale za neutemeljene. Iz dokaznega postopka tudi ne izhaja, da bi bil oče kakorkoli nasilen do A. A. 13. Glede očitka predlagateljice, da je v A. A. torbi našla plastenko z vodo, v kateri so bili delčki hrane in ostanki šolske malice, da je oče spregledal termin za pregled pri ortopedu, da je bil otrok brez naloge, je že sodišče prve stopnje predlagateljici pravilno pojasnilo, da s tem, ko je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, to ne pomeni, da je ta popolnoma brez napak in da vselej ravna v največjo korist otroka, kot tudi ne, da drugi ni primeren starš.

14. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bil mladoletni A. A. pri očetu kakorkoli ogrožen. Zagotovilo, da koristi mladoletnega A. A. niso ogrožene, je imelo prvo sodišče v mnenjih CSD, iz katerih izhaja, da je trenutna ureditev v A. A. korist ter da ni potrebe po ponovni uvedbi sprememb v njegovo življenje, izpovedbe socialne delavke CSD, poročil OŠ X. ter izpovedb A. A. učiteljic.

15. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti odločitve, ker ni bil postavljen izvedenec klinične psihologije. Ker v konkretni zadevi dokazni postopek ni pokazal bistveno spremenjenih okoliščin ali da bi bil otrok pri očetu kakorkoli ogrožen, ni bilo nobene potrebe, da bi se na novo ugotavljalo na strani katerega od staršev so boljše kapacitete za vzgojo in varstvo mladoletnega A. A., zato s tem v zvezi tudi ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca klinične psihologije. Zgolj dejstvo, da je otrok sedaj starejši, ni tista bistveno spremenjena okoliščina, ki bi pogojevala ponovno tehtanju okoliščin glede dodelitve otroka.

16. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi, ali bo opravilo neformalni razgovor z mladoletnim A. A., pravilno oprlo na mnenje CSD, da bi lahko razgovor mladoletnega A. A. spravil v dodatno stisko.4 Kot je bilo pojasnjeno, je imel A. A. razgovor na dveh različnih centrih, izdelano je bilo tudi izvedeniško mnenje, A. A. je imel pri šolski svetovalni službi tudi pogovore, in ker niti iz sporočil šole ni bilo indicev, ki bi nakazovali na neko ogroženost, so se odločili, da bi bila to dodatna obremenitev A. A., ki ni potrebna. Čeprav je od pisne izdelave mnenja z dne 11. 11. 2020 do zaslišanje strokovne delavke preteklo že daljše obdobje ter v tem času strokovna delavka ni imela stika niti z otrokom niti s staršema, to ne spremeni dejstva, da je izpostavljenost otroka novim in novim razgovorom škodljiva in za otroka nedvomno predstavlja stres, zato ni prav nobenega razloga, da bi, zlasti glede na neizkazane spremenjene okoliščine, bilo potrebno izpostavljati otroka razgovoru pred sodiščem ali pred CSD. Pritožbeno sodišče deli tudi stališče prvega sodišča, da otrok A. A. starosti ne more biti odgovoren in kompetenten, da sam odloča o tako občutljivi zadevi, kot je vprašanje, kje je njegov dom in kako bodo potekali stiki z drugim staršem.

17. Kot je bilo že navedeno, je A. A. v stiski zaradi konfliktnega odnosa in slabe medsebojne komunikacije med staršema. Kot izhaja iz prejšnjega postopka, sta se oba udeleženca prostovoljno vključila v družinsko terapijo, vendar pa predlagateljica komunikacije z očetom ni nadaljevala, temveč je na terapijo prihajala z novim partnerjem. Sicer pa tudi če bi sodišče otroka predodelilo v vzgojo in varstvo materi, se komunikacija oziroma starševski konflikt v ničemer ne bi izboljšal. 18. Glede na obsežno določene stike predlagateljice z mladoletnim A. A., ki temeljijo že na skupnem skrbništvu, bo predlagateljica lahko s sinom preživela veliko časa in bo lahko pri tem močno vplivala na njegovo vzgojo in razvoj.

19. Pravilna je tudi odločitev, da je predlagateljica dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da nasprotni udeleženec starševsko odgovornost korektno izpolnjuje ter da razvoj mladoletnega A. A. v ničemer ni ogrožen, zaradi česar predlagateljica za vložitev predloga le štiri mesece po nastopu pravnomočnosti predhodnega postopka, ni imela utemeljenega razloga, niti sklicujoč se na korist otroka.

20. Ostale pritožbene navedbe predlagateljice niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjala (prvi odstavek 360. člena ZPP).

21. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju DZ 3 Kot izhaja iz poročil šole je A. A. na učnem področju uspešen, do vrstnikov in odraslih ima ustrezen odnos, v šolo prihaja pravočasno, opravlja šolske obveznosti, redno opravlja domače zadolžitve in ima urejene šolske potrebščine. 4 Izpostavljanje otrok sodnim postopkom in večkratnim pregledom pri izvedencih, za otroka nedvomno predstavlja stres in sodišče mora v postopkih, ki jih nerezidenčni starš zaradi predodelitve otroka sproža takoj po pravnomočnosti prve sodne odločbe, preprečiti nepotrebno izpostavljanje otrok vnovičnim pregledom. Primerjaj VSL sodba IV Cp 2007/2017.