19. 11. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Nade Pirih, Ljubljana, na seji 19. novembra 2009

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 15247/2007 z dne 14. 3. 2008 v zvezi s plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 1000000015537 z dne 5. 10. 2007 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b., 17/08 in 21/08 – popr.) in 3. točke prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – ur. p. b. in 126/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija posamična akta, s katerima je bila pravnomočno spoznana za odgovorno storitve prekrška po četrtem odstavku 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl. – ZIN). Zatrjuje kršitev 2., 14., 15., 22., 23., 25., 27., 28., 29., 33. in 153. člena Ustave. Pritožnica oziroma pobudnica izpodbija tudi v izreku tega sklepa navedena predpisa. Zatrjuje, da je prvi odstavek 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v neskladju z 2., s 14., z 21., s 27., z 28. členom in s tretjo alinejo 29. člena Ustave. Zatrjuje tudi, da je 4. točka (pravilno: 3. točka) prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) v neskladju s 33. členom Ustave, če se razlaga tako, da velja tudi kot prepoved uporabe objekta za lastno rabo. Navaja, da sta bili izpodbijani določbi uporabljeni v postopku zoper njo.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za take akte gre v zadevi pritožnice. Pritožnica ne predlaga izjemne obravnave ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. To, da pritožnica hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih predpisov, samo po sebi izjemne obravnave še ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Pravni interes pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb temelji na hkrati vloženi ustavni pritožbi. Vendar ustavna pritožba ni dovoljena. Zato morebitna ugoditev pobudi ne bi izboljšala pravnega položaja pobudnice. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pobude, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik