Jedro

Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlagatelju stečajnega postopka naložilo, naj v roku osmih dni založi predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka v znesku 150.000,00 SIT. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče predlog zavrglo na podlagi 2. odst. 93. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (dalje ZPPSL), če predlagatelj v danem roku ne bo založil predujma v zahtevani višini.

Zoper sklep se je predlagatelj stečajnega postopka pravočasno pritožil in menil, da bi za izvedbo stečajnega postopka zadoščal predujem v višini 30.000,00 SIT. Ta znesek naj bi namreč pokrival vse delo v zvezi s stečajem, saj je zadeva enostavna. Socialni položaj družbenika pa je tudi tak, da bi predujem v zahtevani višini zelo težko plačal. Poleg tega ima vložene predloge tudi za začetek stečaja v zvezi s ostalimi družbami, zato je znesek previsok.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj stečajnega postopka je stečajni dolžnik, zato sodišč druge stopnje ne more upoštevati socialnega položaja družbenika družbe Z.P. Na višino zahtevanega predujma tudi ne more vplivati znesek, ki ga bodo morale plačati še ostale družbe, katerih družbenik je prav tako Z.P. Vsaka od teh družb je namreč samostojna pravna oseba, stečajni postopek pa teče za vsako izmed njih posebej.

Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).

Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.č l. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).