Jedro

Vročilnica kot potrdilo o vročitvi je sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 63442/2009 z dne 18. 05. 2009 tudi v 1. in 3. točki izreka in postopek ustavilo.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožeča stranka prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse, saj ji le-ta dejansko še ni bil vročen. Zato je nepravilno štelo, da je zaradi neplačila sodne takse prišlo do umika tožbe. Dejansko tožeča stranka sploh še ni bila pozvana, da sodno takso plača. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 15. 12. 2009 pozvalo tožečo stranko, da v 15 dneh od vročitve naloga doplača sodno takso za redni postopek po tarifni številki 1111 ZST-1 v znesku 3.475,00 EUR. Sodišče prve stopnje je odredilo, da se plačilni nalog vroči odvetnici tožeče stranke (red. št.8). Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je plačilnemu nalogu pripeta vročilnica iz katere izhaja, da je odvetnica tožeče stranke pošiljko s plačilnim nalogom prejela. Iz navedene vročilnice izhaja, da je bila pošiljka z plačilnim nalogom naslovljena na odvetnico tožeče stranke. Iz hrbtne strani le-te pa izhaja, da je potrjen prejem pošiljke dne 17. 12. 2009 s strani naslovnika, saj je prejem potrdil s svojim podpisom in vpisom datuma prejema, hkrati pa je tudi podpisan vročevalec. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vročilnica kot potrdilo o vročitvi sestavljena skladno z določbo 1. odst. 149. člena ZPP, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je v njej zapisano, torej da je bila vročitev plačilnega naloga odvetnici tožeče stranke opravljena dne 17. 12. 2009. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka ni uspela izkazati pritožbenega nasprotovanja, da vročilnice ni podpisala naslovnica.

ZPP v 1. odst. 137. člena ZPP določa, da kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo sodna pisanja njemu. V 138. členu ZPP pa je določeno, da se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni.

Iz pritožbenih trditev izhaja, da so pri odvetnici, pooblaščenki tožeče stranke, zaposlene poleg pripravnice še druge osebe. Zato pritožbene trditve, da podpis na vročilnici ni podpis odvetnice niti podpis njene pripravnice ne zadostuje za zaključek, da pošiljka s plačilnim nalogom ni bila vročena odvetnici glede na določbo 138. člena ZPP. Očitno je prejem pošiljke na vročilnici podpisal nekdo drug, ki je tudi zaposlen pri odvetnici pooblaščenki. Iz spisa namreč izhaja, da je bil odvetnici vročen odgovor na pritožbo tožene stranke dne 12. 05. 2010. S primerjavo pisave datuma in podpisa prejemnika na vročilnici s tega dne in na vročilnici z dne 17. 12. 2009 pa je mogoče zaključiti, da je obe vročilnici podpisala ista oseba, ki je očitno zaposlena pri odvetnici. Ker tožeča stranka ni konkretno zatrjevala, da v pisarni odvetnice v času vročanja ni bilo drugih pri njej zaposlenih so neupoštevne pritožbene trditve, da je bila v pisarni v času vročanja le pripravnica. Nepomembno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da podpis na vročilnici ni opremljen z žigom, saj iz spisa izhaja, da nobena podpisana vročilnica, s katerimi so bile odvetnici pooblaščenki vročene druge vloge, ni bila opremljena z žigom.

Ob pravilni ugotovitvi, da tožeča stranka ni plačala dolžne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 15. 12. 2009, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožbo umaknila glede na določbo 3. odst. 105a člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožena stranka s trditvami v odgovoru na pritožbo ni pripomogla odločitvi tega sodišča, zaradi česar je odločilo, da sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).