Jedro

Tako materialni kot formalni udeleženci nepravdnih postopkov imajo enak položaj v postopku.

Višina solastninskih deležev na predmetu delitve na procesni položaj udeležencev postopka ne vpliva, saj za presojo položaja udeleženca ni relevantno, ali je ta oseba subjekt materialnopravnega razmerja. Ker ima druga predlagateljica že od začetka postopka položaj udeleženke, je bila presoja, ali lahko vstopi v postopek kot udeleženka ob smiselni uporabi 190. člena ZPP, nepotrebna. Le tistim osebam, ki niso (formalni) udeleženci postopka, pa se nanje sodna odločba neposredno nanaša in osebam, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, sodišče z odločbo prizna položaj udeleženca.

Formalnemu udeležencu nepravdnega postopka po naravi stvari ni mogoče podeliti še statusa materialnega udeleženca postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Predlog predlagateljev za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Med postopkom za delitev udeležencem postopka solastnih nepremičnin je prvi predlagatelj z darilno pogodbo drugi predlagateljici odsvojil svoj solastninski delež 3/8 na eni od nepremičnin, ki se delijo. Nasprotni udeleženec je v več vlogah navajal, da zaradi spremembe višine solastninskih deležev predlagateljev ne sme biti v slabšem položaju in se pri tem skliceval na določilo 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), nakar je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, v katerem je odločilo, da se nepravdni postopek delitve solastnine glede podarjenega solastniškega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 2031 k. o. ... nadaljuje z A. A. (druga predlagateljica) kot novo lastnico navedenega solastniškega deleža. 2. Pritožuje se nasprotni udeleženec, predlaga razveljavitev sklepa, podredno vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je odločitev sodišča, da bo pridobljeni delež druge predlagateljice upoštevalo v okviru ugotavljanja možnosti fizične delitve nepremičnine, nezakonita. Nikoli se ni strinjal z odtujitvijo solastnega deleža drugi predlagateljici, ker se je s tem korenito poseglo v delitev nepremičnin na njegovo škodo. Darilna pogodba je bila sklenjena izključno iz razloga, da se izboljša položaj druge predlagateljice v tem postopku. Solastnikom oziroma udeležencem postopka pa se zaradi odsvojitve predmeta delitve ne sme poslabšati položaj v postopku. Postopek se mora končati med istimi strankami, kar pomeni na način in ob upoštevanju stanja, kot da do darilne pogodbe ne bi prišlo. Če bo sodišče pri presoji možnosti fizične delitve upoštevalo tudi delež druge predlagateljice v višini do ½, bo položaj zanj slabši, kot bi bil ob upoštevanju stanja ob vložitvi predloga, saj bo presoja možnosti fizične delitve nepremičnine v primeru dveh solastnikov povsem drugačna, kot bi bila v primeru treh solastnikov. S sprejetjem izpodbijanega sklepa je sodišče nezakonito ukinilo dve solastninski skupnosti. S tem je omogočilo delitev sicer nedeljive parcele 2031. Novo pridobiteljico bi lahko sodišče pritegnilo v postopek izključno kot materialno udeleženko in ne kot formalno udeleženko. To pomeni, da zgolj v izreku odločitve vstopi oziroma se navede nova pridobiteljica. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je z novo pridobljenim deležem druga predlagateljica v postopek vstopila samo kot materialna udeleženka, s tem je sodišče povzročilo, da se tudi v novo pridobljenem deležu upošteva kot formalna udeleženka. Gre za nejasnost v izreku sklepa, zato ga je treba razveljaviti.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila. Nasprotnemu udeležencu očitata, da z vsemi pravnimi in procesnimi manevri zavlačuje postopek delitve solastnine, zato predlagata, da se mu naloži povrnitev stroškov. Položaj nasprotnega udeleženca v postopku se z izpodbijanim sklepom ni popolnoma nič spremenil. Njegov delež je ostal enak. Podaritev celotnega solastninskega deleža predlagateljici zgolj poenostavlja delitveni postopek. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in nasprotnemu udeležencu naložil plačilo stroškov postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališča pritožnika so zmotna. Sodišče pri odločanju upošteva stanje na dan zaključka glavne obravnave. Tako materialni kot formalni udeleženci nepravdnih postopkov imajo enak položaj v postopku.

6. Ob uradnem preizkusu po drugem odstavku 350. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), pa je višje sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep materialnopravno zmoten. Sodišče prve stopnje si je zmotno razlagalo 19. člen ZNP in posledično 190. člen ZPP.

7. Vsak predlagatelj je skladno z zakonom (prvi odstavek 19. člena ZNP) udeleženec nepravdnega postopka in je torej obdarjenka A. A. že ves čas udeleženka tega postopka. Višina solastninskih deležev na predmetu delitve na procesni položaj udeležencev postopka ne vpliva, saj za presojo položaja udeleženca ni relevantno, ali je ta oseba subjekt materialnopravnega razmerja. Ker ima druga predlagateljica že od začetka postopka položaj udeleženke, je bila presoja, ali lahko vstopi v postopek kot udeleženka ob smiselni uporabi 190. člena ZPP,1 nepotrebna. Le tistim osebam, ki niso (formalni) udeleženci postopka, pa se nanje sodna odločba neposredno nanaša in osebam, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, sodišče z odločbo prizna položaj udeleženca.

8. Ker formalnemu udeležencu nepravdnega postopka po naravi stvari ni mogoče podeliti še statusa materialnega udeleženca postopka, je izpodbijani sklep materialnopravno napačen. Zato je višje sodišče ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. V nepravdnih postopkih načeloma vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Če pa udeleženec po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, drugemu udeležencu povzroči stroške postopka, mu jih mora povrniti (peti odstavek 35. člena ZNP). Ker je pritožba utemeljena, nasprotnemu udeležencu ni mogoče očitati, da je povzročil stroške po svoji krivdi ali naključju, ki je v njegovi sferi, zato predlog predlagateljev za priznanje pritožbenih stroškov ni utemeljen.

1 Namen ureditve po 190. členu ZPP je v zavarovanju položaja tožnika, saj preprečuje tožencu, da bi se izognil izpolnitvi obveznosti tako, da bi med pravdo stvar odtujil tretji osebi, nato pa ugovarjal, da stvari nima več v posesti in zato lastninska tožba ne more biti naslovljena nanj. Glede odtujitve (stvari ali terjatve) na strani samega tožnika pa je namen 190. člen ZPP zagotoviti, da obstoj pravde ne bo prizadel tožnikove razpolagalne sposobnosti.