Jedro

Zgolj na podlagi dogovorjenega roka izpolnitve ni mogoče sklepati, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Zaradi nespoštovanja izpolnitvenega roka nastopijo posledice dolžniške zamude, do razveze pogodbe na podlagi zakona pa lahko pride samo v primeru, da sta pogodbenika z dogovorom o fiksnosti posla to predvidela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sodbo in sklepom je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 47997/2012 z dne 10.4.2012 razveljavljen za glavnico v višini 5.000,00 EUR in v tem delu postopek ustavljen (II. točka izreka). Za glavnico 86.161,30 EUR z obrestmi in glede obresti od zneska 5.000,00 EUR ter izvršilnih stroškov z obrestmi pa je sklep o izvršbi vzdržan v veljavi (I. točka izreka). Ugotovljeno je, da v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 7.725,80 EUR ne obstaja (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 3.909,06 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Glede pravočasnosti izpolnitve opozarja, da je bila ponudba z dne 12.9.2011 veljavna 14 dni, sprejeta pa je bila dne 12.10.2011. Meni, da je zapozneli sprejem ponudbe treba šteti za novo ponudbo. Opozarja, da tožeča stranka ni takoj sporočila, da je pogodba sklenjena po prvi ponudbi. Ker je bil v tako sklenjeni pogodbi rok dobave in montaže določen (29.10.2011 za prvo fazo in 29.12.2011 za preostali del projekta), je pravočasnost posla nedvomno bistvena sestavina pogodbe. To izhaja tudi iz narave posla, saj je bilo zaradi montaže treba prekiniti delovni proces v proizvodnih halah. Tudi določilo o pogodbeni kazni kaže na fiksnost posla. Pogodba je bila na podlagi zakona razvezana, saj tožena stranka ni nemudoma obvestila, da ohranja pogodbo v veljavi. Izpolnitev pogodbe po izteku roka je za toženo stranko izgubila vsak smisel, saj bi morala za vsak dan plačevati pogodbeno kazen končnemu naročniku družbi L., ki je napovedal tudi razvezo pogodbe. Tožeča stranka je vztrajala pri dobavi, tožena stranka pa se temu ni uprla, saj je naročnika uspela prepričati za vgradnjo. To ravnanje pravdnih strank je treba razumeti v smislu sklenitve nove, ustno sklenjene pogodbe o dobavi in montaži svetil. Ker o tej novo sklenjeni pogodbi tožeča stranka ni navajala, je tožba nesklepčna. Po prvotno sklenjeni in na podlagi zakona razvezani pogodbi tožena stranka ne dolguje ničesar, saj je do razveze prišlo preden je tožeča stranka dobavila in vgradila svetila. Glede odpravljenih stvarnih napak opozarja, da sodišče ni izvedlo zaslišanja direktorja tožeče stranke in priče R. K., kar je predlagala tožeča stranka. Zaradi zavrnitve dokazov z zaslišanjem prič je ostalo dejansko stanje v zvezi z odpravo reklamacije nepopolno ugotovljeno. Opozarja na svoje trditve, da napake niso bile v celoti odpravljene, zaradi česar tožeči stranki ne pripada celotno plačilo po pogodbi. V zvezi z napačno nazivno močjo sijalk potrjuje nespornost naročila sijalk z močjo 118W+/-10% in vgradnjo svetil moči 125W. Izvedenec, ki bi ta razpon pojasnil, ni bil postavljen. Celoten projekt zamenjave luči v L. bazira na novih varčnih svetilih, vgrajene sijalke pa pomenijo večjo porabo energije. Opozarja na svoje trditve, da je bila zahtevana zamenjava sijalk. Neustreznost svetil oz. očitne napake na svetilih so bile grajane nemudoma, ko so sijalke prispele v prostore za vgradnjo, kar bi potrdil M. F., če bi bil zaslišan. Ker ta ključen dokaz ni bil izveden, je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno. Tožena stranka je kljub napaki dovolila vgradnjo, vendar pod pogojem, da se svetila uporabljajo do dobave novih, ustreznih svetil, saj bi v nasprotnem primeru grozila škoda. Graja zaključek, da napaka ni bila grajana in opozarja, da grajanje ni bilo ključnega pomena, ker je tožeča stranka za napako vedela oz. bi morala vedeti.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Povzema ugotovitve sodišča in navaja, da se z njimi strinja. Pritožbeno trditev o dveh pogodbah označuje za konstrukt in pritožbeno novoto. Opozarja, da je dokazno breme o pravočasnem grajanju napak na toženi stranki. Pritožbeno trditev o začasnosti vgradnje svetil z nazivno močjo 125W označuje za pritožbeno novoto. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaključek, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe, tožena stranka izvaja iz dejstva, da je v naročilnici določila rok dobave. Ni mogoče soglašati, da to dejstvo kaže na fiksnost posla. V postopku pred sodiščem prve stopnje namreč tožena stranka ni zatrdila, da bi bila kasnejša izpolnitev zanjo brez pomena in da je to v fazi sklepanja pogodbe izrazila tožeči stranki. Ni zatrjevala, da bi, tožeča stranka to sprejela kot element svoje obveznosti. Zgolj na podlagi dogovorjenega roka izpolnitve ni mogoče sklepati, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Zaradi nespoštovanja izpolnitvenega roka nastopijo posledice dolžniške zamude, do razveze pogodbe na podlagi zakona pa lahko pride samo v primeru, da sta pogodbenika z dogovorom o fiksnosti posla to predvidela. Zgolj z določitvijo roka izpolnitve tega nista storila. Tudi iz narave pogodbe ni mogoče sklepati, da bi bil čas izpolnitve tako pomemben, da kasnejša izpolnitev za upnika (toženo stranko) ne bi imela pomena. Prav tako iz ravnanja tožene stranke, ki je sama zamujala s plačilom akontacije (elektronsko sporočilo z dne 20.9.2011 – dokaz A7) in izpolnitev sprejela, ni mogoče razbrati, da je zanjo kasnejša izpolnitev nesprejemljiva in da je dogovorjen posel fiksen. Sicer pa je tožena stranka sama navedla (I. točka vloge z dne 11.10.2012), da je pogodbo ohranila v veljavi in zahtevala njeno izpolnitev, saj bi sicer nastala nesorazmerna poslovna škoda.

6. Pritožbeno trditev, da ima sprejem ponudbe – ker je bil podan po izteku v ponudbi določenega roka – pravno naravo nove ponudbe, tožena stranka izpostavlja šele v pritožbi. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka zatrjevala sprejem tožničine ponudbe SG-012011 z dne 12.10.2011, na katero se v naročilnici 004-11 tudi izrecno sklicuje. Tožeča stranka je naročilnico obravnavala kot veljaven sprejem njene ponudbe. V teku postopka sta obe stranki vsebino pogodbenega razmerja opredeljevali s ponudbo tožeče stranke in sprejemom ponudbe s strani tožene stranke. V postopku pred sodiščem prve stopnje (I. točka vloge z dne 20.9.2003) je tožena stranka sicer navajala, da je bila ponudba sprejeta z zamudo, vendar obenem opozorila, da se je posel sklenil na osnovi ponudbe tožeče stranke.

7. Šele v pritožbi tožena stranka omenja pogodbeno kazen, ki naj bi jo morala plačati naročniku L., ne pa tudi, da jo je plačala. Tudi trditev, da je L. napovedal razvezo pogodbe, je pritožbena novota. Ker teh trditev tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podla in v pritožbi ni navedla, zakaj tega ni storila, jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

8. Tožena stranka stvarnih napak, ki naj bi po zamenjavi svetil (odprava stvarne napake) še obstajale, ni navedla. Tudi sankcij zaradi stvarnih napak zoper tožečo stranko ne uveljavlja. Izpovedbe priče ne morejo nadomestiti trditev strank, zato prič v zvezi z dobavo in montažo nekvalitetnih luči ni bilo potrebno zasliševati.

9. Pritožnik navaja, da je napako na moči dobavljenih sijalk (125 W namesto dogovorjenih 118+/-10W) opazil in grajal takoj, ko so sijalke prispele v prostor za vgradnjo, vendar vgradnjo dovolil pod pogojem, da se svetila uporabljajo do dobave novih (ustreznih) svetil. Niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbenem postopku pa ne uveljavlja pravic, ki naj bi mu zaradi napačne izpolnitve šle. Obsežni pritožbeni razlogi o načinu grajanja in ostalih okoliščinah dobave sijalk neustrezne moči so zato brezpredmetni. Zasliševanje strank in prič o teh okoliščinah ni potrebno. Tudi če bi priče v celoti potrdile trditve tožeče stranke, odločitev ne bi bila drugačna.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).