Jedro

ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.

Izrek

Predlog Okrožnega sodišča v Celju z dne 11. 7. 2019 za odločitev v sporu o pristojnosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Stranka v upravnem postopku (prosilec za brezplačno pravno pomoč) je svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila pri Okrožnem sodišču na Ptuju.

2. Okrožno sodišče na Ptuju se je s sklepom Bpp 301/2019 z dne 27. 6. 2019 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v obravnavani zadevi in odločilo, da se zadeva odstopi krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

3. Okrožno sodišče v Celju je 12. 7. 2019 sprožilo kompetenčni spor, v katerem navaja, da ima prosilec začasno prebivališče na naslovu L., na območju Okrožnega sodišča na Ptuju, da je za brezplačno pravno pomoč zaprosil skupaj z L. C., s katero skupaj živita na naslovu L., in da sta s prošnjo zaprosila za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, tj. zaradi odpovedi najemne pogodbe in spora o višini najemnine.

4. Predlog za odločitev v sporu o pristojnosti ni dopusten.

5. Po določbi prvega odstavka 31.a člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. V zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, se pristojnost določa po območjih okrožnih sodišč (prva alineja prvega odstavka 31.a člena ZBPP). ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči torej določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. V obravnavanem primeru ima prosilec stalno prebivališče na naslovu A., Štore, začasno prebivališče pa ima prosilec na naslovu L., Ptuj.

6. Ker ima torej prosilec stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Tako situacijo razrešuje 21. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1, ki določa, da v primerih, ko bi bila po določbah 19. in 20. člena tega zakona hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. Tretji odstavek 27. člena ZUP določa, da v primeru iz prvega odstavka 21. člena in v primeru iz 22. člena tega zakona spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže. Za odločanje o tem predlogu je Vrhovno sodišče pristojno skladno s petim odstavkom 106. člena Zakona o sodiščih. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.

7. Vendar pa Vrhovno sodišče obenem izpostavlja, da je skladno z določbo drugega odstavka 127. člena ZUP upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primere iz 129. člena tega zakona, v katerih organ zahtevo stranke zavrže. Okrožno sodišče na Ptuju zahteve prosilca ni zavrglo, torej je to sodišče tisti organ, ki je v obravnavanem primeru prvi začel postopek.

8. Po določbah ZUP je za odločanje v tej zadevi torej krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju, zato je dolžno o zadevi tudi odločiti.

1 Ki se uporablja skladno s drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.