- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sklep II DoR 606/2021
ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.606.2021 Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe z dne 7. 12. 2020 in tožencu naložilo, da mora tožnici plačati dvaindvajsetkrat po 266,54 EUR (skupno torej 5.863,88 EUR) z obrestmi, razvidnimi iz izreka sodbe. Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.
3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da tožnica nikoli ni želela (so)uporabljati svojega solastninskega deleža na stanovanjski hiši niti tega ni zahtevala. Zato ni upravičena do uporabnine. Zatrjuje tudi kršitve 14., 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je predhodni zahtevek po (so)uporabi nepremičnine v konkretnem primeru, ko tožnica ves čas zavestno „a priori“ ni želela in tudi ni hotela (so)uporabljati svojega solastninskega deleža, procesna predpostavka za vložitev tožbenega zahtevka za plačilo uporabnine;1 (2) ali je „druga posebna okoliščina“, na podlagi katere procesna predpostavka – zahteva po souporabi nima več posebne teže (in to v konkretnem primeru, ko je tožnica ves čas „a priori“ zavračala in ni želela (so)uporabljati svojega solastninskega deleža), res deljivost oziroma nedeljivost tri stanovanjske hiše v izmeri 300 m2 oziroma majhen solastninski delež tožnice in domneva, da je drugi solastnik nepremičnino oddajal; (3) kaj pravno pomeni, da solastninskega deleža tožnica niti pravno niti dejansko ni mogla (so)uporabljati, ob poznavanju dejstva, da tožnica svojega solastninskega deleža nikoli ni hotela in ne želela (so)uporabljati, in da je v konkretnem primeru šlo za tri stanovanjsko hišo v izmeri 300 m2; in (4) ali se lahko uporabnina v konkretnem primeru izračunava na podlagi čiste neto tržne najemnine za celotno hišo brez upoštevanja stroškov.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 237/2013, II Ips 508/2006 in II Ips 90/2017 ter zadevi VSL II Cp 1249/2021 in I Cp 2217/2014.