Jedro

Selitev pisarne tožničine pooblaščene odvetnice ni upravičen razlog za zamudo roka za vložitev revizije. Sodišče prve stopnje je zato tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila zaradi zamude roka za vložitev revizije. Sklep je izdalo po ugotovitvi, da je v skladu z določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) v socialnem sporu zaradi priznanja pravice do družinske pokojnine, revizija dovoljena. Napaka v poslovanju odvetniške pisarne, po mnenju prvostopenjskega sodišča, ni upravičen razlog za dopustitev vrnitve v prejšnje stanje.

Zoper sklep se je po pooblaščenki pritožila tožnica. Navaja, da tožnica ni odgovorna za selitev pooblaščenke, prosila je za nadaljnjo brezplačno pravno pomoč, pa sodišče ni počakalo, da bi odločbo o dodelitvi pomoči predložila. Pravno vprašanje, obravnavano v tem socialnem sporu, je po mnenju tožnice pomembno za nadaljnjo sodno prakso. V nadaljevanju pritožbe navaja okoliščine, zaradi katerih je prepričana, da je njena popolna nezmožnost za delo nastala pred očetovo smrtjo in bi zato bila upravičena do družinske pokojnine. Predlaga, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, izdani sklep razveljavi in zadevo odstopi revizijskemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlagano vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da zamuda roka za vložitev revizije ni nastala iz upravičenega vzroka, kar, kot pogoj dovolitve vrnitve v prejšnje stanje, določa prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US). Predvsem je potrebno opozoriti, kot je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, da nepravilnosti oziroma opustitve v poslovanju odvetniške pisarne ne morejo biti razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. O tem so na spletu objavljene številne odločitve Vrhovnega sodišča. Na primer: sklep I Up 40/2002 z dne 16. 1. 2002: napaka v poslovanju odvetniške pisarne ni opravičen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Razlogi za zamudo so torej opravičljivi, če jih stranka ni zakrivila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča napaka v poslovanju odvetniške pisarne ni opravičen razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje in zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo temu predlogu, skladno določbo 11. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv, Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96 - Odl. US, 24/01, 111/05 - Odl. US, 54/08 in 35/09); sklep VIII Ips 64/2001 z dne 13. 11. 2001: po določilu 117. člena ZPP-77 (sedaj 116. člen ZPP) sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka imela za zamudo opravičen razlog. Razlog za zamudo je opravičljiv le, če ni zakrivljen. Odvetništvo je samostojna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot poklic (1. in 2. odstavek 1. člena ZOdv), kar pomeni, da gre za poklicno dejavnost, ki jo mora odvetnik opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pri zastopanju stranke mora odvetnik ravnati vestno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (2. odstavek 11. člena ZOdv). Odvetnik se mora zavedati, da lahko prav nepredvidljiv dogodek povzroči zamudo roka. Zato mora poskrbeti, da s svojimi procesnimi dejanji ne odlaša do njegovega izteka; sklep II Ips 495/1999 z dne 30. 3. 2000: le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki je razumna ovira za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odvetnik mora organizirati svojo odvetniško pisarno... evidenco rokov..., da zagotovi red in tekoče delo (16. pravilo oziroma načelo Kodeksa odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije - Kodeks) in mora drugega odvetnika, kadar je sam zadržan, pravočasno zaprositi za nadomeščanje (31. pravilo Kodeksa). Iz naštetih predpisov in pravil sledi najmanj dvoje: prvič, prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo narokov ali rokov, je za odvetnika postavljen nizko, ker mora računati s številnimi naključji, tudi banalnimi, ki se mu lahko pripetijo; drugič, prag odvrnljivosti naključij pa je visok, ker mora odvetnik ukreniti vse potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi zamude. Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Pooblaščenka tožnice se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da tožnica ne more biti odgovorna za selitev pooblaščenke. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kar je pooblaščenki tožnice nedvomno znano, po tretjem odstavku 86. člena ZPP stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Torej se v sodnih postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi predvideva še posebna vestnost in odgovorno poslovanje pooblaščenke.

Ker pooblaščenka ob vložitvi predloga ni vložila revizije, torej ni opravila zamujenega dejanja, kot določa v primeru zamude roka četrti odstavek 117. člena ZPP, je to dodatna potrditev pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 366. v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo.