Jedro

Ker je revidentka uživalka kmečke pokojnine, glede na določbe sklepa ni mogoče šteti, da jo je pokojna sestra preživljala in zato tudi ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po njej.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo odločbi tožene stranke št. P-548.931 z dne 20.3.2000 in 23.5.2000 ter tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine po pokojni sestri J. B. od 1.2.2000 dalje, s tem, da bi o odmeri in izplačevanju pokojnine morala odločiti tožena stranka.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo, pri čemer formalno revizijskih razlogov ni izrecno navajala, grajala pa je uporabo materialnopravnih predpisov. Navajala je, da je sodišče razsodilo zmotno, saj ni ugotovilo, da jo je pokojna sestra preživljala. Res je, da je upravičena do prejemanja kmečke pokojnine, vendar to ni klasična pokojnina, saj njena višina ne zagotavlja materialne in socialne varnosti. Ni prav, da tožena stranka sama določa pogoje, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinskega člana, sami pogoji pa so nelogočni. Ker nima sorodnikov, ki bi jo bili dolžni preživljati, predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 106/99).

Po določbi 4. alinee prvega odstavka 115. člena ZPIZ, po smrti zavarovanca pridobijo pravico do družinske pokojnine tudi bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje. V tretjem odstavku člena pa je določba, da zavod (tožena stranka) določi, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana. V 455. členu ZPIZ pa je še določba, da se podzakonski akti, ki so se uporabljali do uveljavitve zakona iz leta 1999, uporabljajo še naprej, do sprejema novih.

V spornem primeru je glede na veljavne materialne predpise treba uporabiti določbe sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane (sklep - Uradni list RS, št. 59/92), ki je bil sprejet še na podlagi določb ZPIZ/92. Ta pa v 1. členu poleg ostalih pogojev določa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinske člane, če družinski član ni (bil) zavarovan ali ni (bil) uživalec pokojnine.

Iz izvedenih dokazov in zaključkov nižjih sodišč je ugotoviti, da je revidentka uživalka kmečke pokojnine, ki ji je bila priznana po določbah zakona o starostnem zavarovanju kmetov (prečiščeno besedilo - Uradni list RS, št. 30/92 in 1/82). Ta zakon je uvedel obvezno starostno zavarovanje kmetov, s katerim je bila le-tem zagotovljena minimalna starostna pokojnina (2. člen). Ena od določb tega zakona je bila tudi (13. člen), da v primeru, če pridobi kmet-zavarovanec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih in sicer tisto, ki si jo sam izbere.

Ne glede na višino kmečke pokojnine o tej pravici ni mogoče govoriti kot o pravici, ki s pokojninami nima nobene povezave. Kot vsaka pokojnina ima tudi kmečka pokojnina značaj dajatve iz socialne varnosti, kar pa ne pomeni, da zato ne more biti pokojnina. Res je, da zaradi sprememb v organizaciji in oblikah pokojninskega zavarovanja nova zakonska ureditev ne pozna več kmečke pokojnine kot posebne kategorije pokojnin in je zato zakon posebej ne omenja, ostaja pa kmečka pokojnina pridobljena pravica in se upravičencem, ki so jo pridobili, tudi redno izplačuje.

Ker je revidentka uživalka kmečke pokojnine, glede na določbe sklepa ni mogoče šteti, da jo je pokojna sestra preživljala in zato tudi ne more pridobiti pravice do družinske pokojnine po njej. Pri tem je treba povdariti, da lahko samo dosledno spoštovanje veljavnih predpisov zagotavlja, da se pravice vsem zainteresiranim priznavajo po enakih pogojih. Zato ni mogoče odločati, da pokojnina, zato ker je nizka, ni pokojnina in da se jo pri priznavanju uveljavljanih pravic pač upošteva drugače. Tako stališče nujno vodi k neenakemu obravnavanju zavarovancev, saj bi pojem "preživljati družinskega člana" v enem primeru lahko pomenil nekaj, v drugem primeru pa nekaj povsem drugega. Zato se mora sodišče takemu odločanju izogibati, pa čeprav bi bilo morda odločitev ob upoštevanju samo socialnega stanja lahko bila celo pravična. Materialni položaj revidentke za priznanje pravice do družinske pokojnine ob ugotovitvi, da je uživalka kmečke pokojnine, za odločitev ni pomemben. Dejstvo, da revidentka nima dovolj sredstev za preživljanje, bo morala uveljavljati pri drugih organih, ki skrbijo za socialno varstvo in si tam, seveda če za to izpolnjuje pogoje, zagotoviti manjkajoča sredstva za preživetje.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.