Jedro

Tožnika nimata ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti z vidika opravičljivosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, ki v danem primeru prav gotovo ni ekonomsko upravičeno.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: "Ugotovi se, da so tožene stranke motile oba tožnika v njuni posesti s tem, da so dne 3.2.1999 odstranile vrhnjo plast humusa po celotni parc. št. 151/15 - travnik, v izmeri 6601 m2, vl. št. 465 k.o. ... ter dne 4.3.1999 odstranile vrhnjo plast humusa po celotni parc. št. 115/1 - njiva, v izmeri 2679 m2 v k.o. ... Toženci so dolžni nerazdelno v roku osem dni vzpostaviti prejšnje stanje s tem, da celotno površino zemljišča parc. št. 151/15 in 115/1 k.o... humuzirajo, torej navozijo vrhnjo plast zemlje ter zemljišče zatravijo, da ne bo izvršbe.

Tožencem se v bodoče prepoveduje vsaka takšna ali podobna dejanja, to je poseganje v zemljišče, parc. št. 151/15 ter 115/1 k.o..., da ne bo izvršbe.

Toženci so nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila v osmih dneh pod izvršbo." Tožeča stranka je dolžna povrniti prvotoženi stranki stroške postopka v znesku 62.377,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2001 dalje do plačila ter pritožbene stroške v znesku 30.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje tega sklepa dalje do plačila, drugotoženi stranki pa stroške postopka v znesku 95.975,00 SIT, vse v roku osem dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da je tožena stranka motila tožnika v njuni posesti parc. št. 151/15 in parc. št. 115/1 k.o. ... ter tožencem naložilo, da vzpostavijo prejšnje stanje in jim prepovedalo v bodoče vsaka takšna ali podobna dejanja, to je poseganje v obe parceli. Tožencem je naložilo, da so nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki pravdne stroške 139.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo.

Proti sklepu se pritožujeta prvotožena stranka in drugotožena stranka, obe iz vseh pritožbenih razlogov. Prva v pritožbi očita sodišču, da sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ker sodišče prve stopnje ni navedlo, katere dokaze je upoštevalo pri svoji odločitvi, kot tudi ne, kako jih je ocenilo. Nadalje prvostopno sodišče ni ugotavljalo ekonomskega interesa tožeče stranke za posestno varstvo, kot tudi ne družbene opravičljivosti vzpostavitve prejšnjega stanja. Tožnika nimata ekonomskega interesa za posestno varstvo in bi moralo prvostopno sodišče zavrniti tožbeni zahtevek. Parceli tožnikov sta v postopku razlastitve, za katero je izkazana javna korist in bo torej v vsakem primeru izvedena. Parceli sta v postopku razlastitve zaradi graditve odseka avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič, ki je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o motenju že zgrajen. Vzpostavitev prvotnega stanja na način, kot je sodišče zavezalo tožene stranke, ni mogoča, saj parcel, kot so bile pred začetkom gradnje avtomobilske ceste, ni več. Na parcelah je zgrajena avtomobilska cesta, ki je objekt javne infrastrukture, grajeno javno dobro. Tudi v primeru, če ceste še ne bi bilo in bi bila njena gradnja še vedno v fazi, kot je bila v času vložitve tožbe, za vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bilo ekonomsko in družbeno opravičljivih razlogov. V času zatrjevanega motenja je bil za parceli tožnikov postopek razlastitve že v teku, v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih, Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji ter Uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič, se je na teh parcelah že lahko pričelo izvajanje pripravljalnih del za izgradnjo avtomobilske ceste. Od tega momenta naprej tožnika ekonomskih koristi od parcel nista mogla več pridobivati, morebitno izgubo le-teh pa bosta lahko uveljavljala in jo tudi uveljavljata v dogovorih o višini odškodnine zaradi razlastitve.

Drugotožena stranka v pritožbi prav tako meni, da so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je ravnanje toženih strank protipravno, ker ni bil končan razlastitveni postopek in da toženke nimajo pravice izvajanja gradbenih del na zemljišču. Ravnanje toženih strank ni bilo protipravno, saj se posest lahko moti le z dejanji in ravnanji, ki so protipravna. Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji določa, da se kot dokaz iz 36. člena Zakona o graditvi objektov šteje tudi izjava DARS, da je bil izveden predpisani postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z že navedenim zakonom in potrdilo pristojnega organa, da je uveden postopek o razlastitvi po drugem odstavku 13. člena. Torej v primeru gradnje avtocest ni potrebno, da bi bil v zvezi z razlastitvijo že izdan kakršenkoli sklep. Iz teh zakonskih določb je razvidno, da drugotoženi stranki za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo avtoceste ni bilo treba izkazati lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja z zemljišči, na katerih je nameravala graditi, temveč je dovolj, da dokaže, da se je z lastnikom zemljišča sporazumevala in da je vložila predlog za uvedbo razlastitvenega postopka. Poleg tega so imele tožene stranke pravico začeti oziroma graditi na spornem zemljišču in začeti s pripravljalnimi deli tudi na podlagi uredbe vlade RS o lokacijskem načrtu za posamezen odsek avtoceste, v konkretnem primeru je to Uredba o lokacijskem načrtu za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič. Delno enotno dovoljenje z dne 16.4.1999, ki je bilo izdano na podlagi navedene uredbe ter sama uredba, dajejo podlago, da se lahko začne z gradnjo objekta.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prvostopno sodišče ni zagrešilo, prav tako ne drugih procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Iz obrazložitve sklepa je mogoče razbrati razloge za odločitev in dejstva, na katera je sodišče oprlo odločitev, prav tako je dejansko stanje, ki je v pretežnem delu med strankama nesporno, pravilno ugotovljeno. Pač pa se sodišče druge stopnje strinja z navedbami pritožbe, ki očitajo sklepu zmotno uporabo materialnega prava, zaradi česar je potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti na podlagi 4. točke 358. člena ZPP v zvezi z določbo 424. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi imele toženke pravico posegati v parcele tožeče stranke skladno z določbo 3. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 35/95) pred pravnomočnim zaključkom nepravdnega postopka zaradi razlastitve teh parcel zaradi gradnje avtoceste, le v primeru pripravljalnih del. Pripravljalna dela so v tej določbi opredeljena kot izvajanje raziskav zemljišča, parcelacije zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno. Kolikor se torej prvo in drugotožena stranka med postopkom in tudi v pritožbi sklicujeta na navedeno določbo, češ da na njeni podlagi nista protipravno ravnali, ima prvostopno sodišče vsekakor prav, ko ocenjuje, da so ob vložitvi tožbe izvedena dela presegala obseg pripravljalnih del. Podlaga za gradnjo na spornem zemljišču prav tako za toženo stranko ni podana v določbah drugega odstavka 13. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS, v zvezi z določbo prve alinee 36. člena Zakona o graditvi objektov, niti v sklicevanju na Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič (Ur. l. RS, št. 35/96 - v nadaljevanju Uredba) ter na izdano delno enotno dovoljenje za gradnjo tega odseka avtoceste z dne 16.4.1999. Pač pa imata pritožbi prav, da upoštevaje vse prej navedeno, ni podan ekonomski interes za posestno varstvo tožnikov. Res je sicer, da pravni red ne dovoljuje samovoljnega obnašanja strank in je v takih primerih potrebno posestnike varovati pred nasilnim in samovoljnim uveljavljanjem pravic po določbah členov 70 - 81 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Vendar v danem primeru prav omenjena Uredba vlade RS o lokacijskem načrtu za odsek avtomobilske ceste Višnja Gora - Bič ter delno enotno dovoljenje za gradnjo tega dela odseka, nenazadnje pa že splošno znano dejstvo o izvedenih delih pri gradnji avtoceste na tem odseku in seveda vložen predlog za razlastitev spornih parcel zaradi gradnje avtoceste, izkazujejo, da tožnika nimata ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti. To pa ne iz razloga, ker naj bi bilo ravnanje tožene stranke nepomembno, ali ravnanje tožeče stranke šikanozno, pač pa z vidika opravičljivosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, ki v danem primeru prav gotovo ni ekonomsko upravičeno. S temi razlogi se je vsaj smiselno ukvarjalo tudi sodišče prve stopnje, ko v razlogih sklepa ugotavlja, da bo postopek razlastitve slej ko prej končan in bodo tožene stranke upravičile svoje ravnanje in da ima odločitev sodišča pravzaprav le učinek stroškovnega izreka. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo treba ugoditi obema pritožbama ter izpodbijani sklep tako spremeniti, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne (4. točka 358. člena ZPP v zvezi s 424. členom ZPP).

Zaradi spremembe sklepa z zavrnitvijo tožbenega zahtevka je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora pritožnikoma povrniti njune potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Prvotožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov za odgovor na tožbo 300 točk in PTT stroškov 137,00 SIT ter za udeležbo na glavni obravnavi 300 točk, kilometrino 2.240,00 SIT, skupaj 62.377,00 SIT. Drugotožena stranka je upravičena do stroškov odgovora na tožbo 300 točk, udeležbe na obravnavi 300 točk, odsotnosti iz pisarne 150 točk, kilometrina 1.965,00 SIT ter za poročilo stranki in potrditev pravnomočnosti skupaj 40 točk, tako da skupaj z DDV znašajo stroški 95.975,00 SIT.

Ker je prvotožena stranka s pritožbo uspela in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov, ji mora tožeča stranka povrniti tudi pritožbene stroške na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in drugega odstavka 166. člena ZPP, skupaj v znesku 30.600,00 SIT. Vsi stroški so odmerjeni skladno z določili Odvetniške tarife.