Jedro

Glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje tožba za umaknjeno, saj tožnica sodne takse za tožbo, naložene s plačilnim nalogom, ni plačala (kar v pritožbi priznava tudi sama), sodišče prve stopnje pa je ugotovilo tudi, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (tožničin predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen), česar tožnica v pritožbi niti ne izpodbija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek.

2. Tožnica vlaga zoper ta sklep sodišča prve stopnje pravočasno laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, da odloči v njeno korist. Navaja, da sodišče prve stopnje zgolj zaradi neplačila sodne takse ne more šteti, da je tožnica tožbo umaknila in ustaviti postopka. Neustavno in v nasprotju s pravico do osebne svobode in nedotakljive zasebnosti je zahtevati od strank še uradno ločitev zakoncev in izbris iz uradnih evidenc (e-RISK). E-RISK ni merilo za štetje zakoncev za družinske člane, saj lahko uradno ločene osebe živijo skupaj in koristijo socialno pomoč. Tožnica ima ustavno pravico do poštenega in pravičnega sojenja, sodišče bi moralo obravnavano zadevo P 3/2022 združiti z zadevo P 22/2021, ker gre vsebinsko za isto stvar na isti parceli št. 498/4 in *94C-D. V vseh tožničinih sodbah je bilo v preteklosti odločeno nepravično, pristransko in nezakonito v njeno škodo (P 129/1999, P 29/2019, P 22/2021 ter I P 24/1999 in krivične odločbe zajete v I 108/2012). Tožnica ima pravico do svobode na svoji lastni parceli št. 498/4 in *94C-D, brez vsakih ovir in nepotrebnih služnostnih bremen. Tožnica bo plačala potrebne sodne takse, ko bo sodišče prve stopnje odpravilo nepotrebno služnostno pravico tožencev. Predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in nadaljnje potrebne sodne takse.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP vročena tožencema 23. 10. 2023, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano): (-) da tožnica ob vložitvi tožbe1 ni plačala sodne takse, zato jo je sodišče prve stopnje pozvalo za plačilo sodne takse z nalogom za plačilo sodne takse2 in ji določilo rok za plačilo; (-) da tožnica dolžne sodne takse v roku, ki ji ga je določilo sodišče prve stopnje, ni plačala; in (-) da pri tožnici niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Iz spisa je razvidno, da je je tožnica zoper plačilni nalog z dne 14. 3. 2023 vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 6. 20233 zavrglo ter z istim sklepom zavrglo tudi tožničin predlog za taksno oprostitev, v sklepu pa pojasnilo, da začne rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogo z dne 14. 3. 2023, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, s katerim je bilo odločeno o tožničinem ugovoru oziroma v primeru pritožbe zoper ta sklep od vročitve sklepa višjega sodišča. Iz vročilnice, pripete k sklepu sodišča prve stopnje z dne 12. 6. 2023 (list. št. 59), izhaja, da tožnici tega sklepa ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti, zato je bilo v njenem hišnem predalčniku 16. 6. 2023 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP4). Iz vročilnice je tudi razvidno, da tožnica pisma v 15 dneh ni dvignila, zato je bilo pismo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku in se šteje, da je bil tožnici sklep z dne 12. 6. 2023 vročen 1. 7. 2023 (četrti odstavek 142. člena ZPP5). Tožnici se je torej 15-dnevni rok za plačilo sodne takse za tožbo iztekel 17. 8. 2023 (glede na 83. člen Zakona o sodiščih rok v času poletnega poslovanja sodišč od 15. julija do 15. avgusta namreč ni tekel).

6. Po 8. členu Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Po prvem odstavku 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Po drugem odstavku 105.a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sodišče pa v nalogu stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Po tretjem odstavku 105.a člena ZPP se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

7. Glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se šteje tožba za umaknjeno, saj tožnica sodne takse za tožbo, naložene s plačilnim nalogom, ni plačala (kar v pritožbi priznava tudi sama6), sodišče prve stopnje pa je ugotovilo tudi, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (tožničin predlog za taksno oprostitev je bil pravnomočno zavržen), česar tožnica v pritožbi niti ne izpodbija. Posledica tega pa je ustavitev postopka (tretji odstavek 105.a člena ZPP in tretji odstavek 188. člena ZPP).

8. Neutemeljene so tožničine pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje postopka zgolj zaradi neplačila sodne takse ne bi smelo ustaviti, in je zmotno njeno stališče, da je pravica do vložitve tožbe neodvisna od plačila sodne takse. Po 105.a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za tožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico domnevo umika pritožbe. Pritožbeno sodišče pri tem še pojasnjuje, da določilo prvega odstavka 105.a člena ZPP ni protiustavno, saj pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen. Ustavna pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS je namreč stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.7

9. Tožničine pritožbene navedbe, s katerimi izraža nestrinjanje z odločbami sodišča prve stopnje v drugih zadevah (sklicuje se na zadeve P 129/1999, P 29/2019, P 22/2021, I P 24/1996), njen predlog za združitev obravnavane zadeve z zadevo P 22/2021 in njene navedbe glede upoštevanja zakonca kot družinskega člana (v postopku oprostitve plačila sodne takse) niso pravno relevantne, saj je predmet tega pritožbenega preizkusa le sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe zaradi neplačila sodne takse. V zvezi s tožničinim predlogom za oprostitev plačila sodne takse za obravnavano pritožbo pa pritožbeno sodišče glede na to, da je tožnica laična stranka, pojasnjuje še, da se v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe iz razloga neplačane takse taksa ne plača (šesti odstavek 10. člena ZST-1).

10. Glede na navedeno je tožničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je odločilo o pritožbi po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Iz spisa je razvidno, da je tožbo vložila 24. 1. 2021. 2 Iz spisa je razvidno, da gre za plačilni nalog P 3/2022 z dne 14. 3. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo plačilo sodne takse za tožbo v znesku 165 EUR (tar. št. 111 ZST-1) in jo opozorilo na posledice neplačila sodne takse. 3 Sklep je postal pravnomočen 22. 8. 2023. 4 Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem predalčniku pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. 5 Po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se, če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15-dnevnega roka. 6 Tožnica v pritožbi navaja, da bo sodno takso plačala, ko bo sodišče prve stopnje odpravilo nepotrebno služnostno pravico tožence. 7 Primerjaj tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-255/99 z dne 5. 6. 2003.