Jedro

V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo in sklepom je prvostopenjski organ, potem, ko je združil upravni zadevi, pričeti na zahtevo Občine Slovenske Konjice za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in urejene meje in Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) za uvedbo postopka evidentiranje urejene meje, v en postopek, odločil, da se v katastrski občini … kot urejen evidentira: del meje parcele 1423 s sosednjimi parcelami 1449, 1421; del meje parcele 1362/7 s sosednjimi parcelami 5/1, 1449, 1417, 1418, 1420; del meje parcele 1378/1 s sosednjo parcelo 1419; del meje parcele 1449 s sosednjimi parcelami 5/1, 4, 1364/30 1421, 1422/1 in 1422/3 (točke 1 do 4 izreka) ter se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, kot so navedene v točki 5 izreka. Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisnimi parcelnimi številkami je obvezna priloga tega akta (točka 6 izreka); stroškov postopka ni bilo (točka 7 izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ postopek evidentiranja urejene meje in evidentiranja parcelacije uvedel na zahtevo lastnika oz. upravljalca parcel oz. razlastitvnega upravičenca (prvi odstavek 28. člena v zvezi z osmim odstavkom 11. člena oz. v skladu s petim odstavkom 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN) Občine Slovenske Konjice in ARSO. Občina Slovenske Konjice je kot razlastitvena upravičenka upravičena vložiti zahtevo za evidentiranje parcelacije v skladu z osnutkom za izvedbo parcelacije 252-09 z dne 20. 5. 2009, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o. Iz elaborata je razvidno, da so bili v postopek ureditve meje in parcelacije povabljeni lastniki oziroma upravljalci parcel C.C., D.D., oba na naslovu …, in E.E., na naslovu …, vsi iz …, Občina Slovenske Konjice kot lastnik in ARSO kot upravljalec. V zapisniku mejne obravnave, začete 2. 12. 2010 in zaključene 22. 12. 2010, je strinjanje s predlagano mejo podpisala 16. 12. 2010 Občina Slovenske Konjice oz. 25. 10. 2010 podpisal predstavnik Občine Slovenske Konjice F.F. ter po dodatnem zapisniku začetem 14. 10. 2011 in zaključenem 25. 10. 2011 E.E.. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je pri parceli 1449 v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na podlagi tožbe med C.C., D.D. in E.E.. V skladu s 36. členom ZEN je 2. 11. 2011 na izjavljanje o predlagani meji prvostopenjski organ povabil lastnike C.C. in D.D. in ARSO, ki se mejne obravnave niso udeležili. ARSO je 9. 11. 2011 podal izjavo o strinjanju. D.D. se na vabilo ni odzvala, zato se v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZEN šteje, da se s predlagano mejo strinja, v vabilu k izjavi o strinjanju je bila tudi opozorjena na posledice. C.C. je v roku podal izjavo o nestrinjanju, zato je prvostopenjski organ v skladu s 37. členom ZEN za 15. 2. 2012 razpisal ustno obravnavo, ki se je ni nihče udeležil. C.C. je 14. 2. 2012 podal opravičilo, da se ustne obravnave zaradi zadržanosti ne more udeležiti. Prvostopenjski organ je ponovno razpisal narok za ustno obravnavo za 14. 3. 2012, ki se je ni nihče udeležil. Vabila so bila vročena v skladu s 157. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z opozorilom na posledice. C.C. je 12. 3. 2012 podal izjavo, v kateri navaja, da opravičuje izostanek na naroku iz razloga, ker so za parcele, ki so predmet tega postopka, v teku sodni postopki. Kot dokaz je priložil kopijo – zamudno sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 40/2009 z dne 13. 11. 2009 v zadevi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnik ni navedel opravičljivega razloga za izostanek z ustne obravnave (drugi odstavek 73. člena ZUP), preveril pa je tudi, da sodni postopek ureditve meje ne teče ter da zato tudi ni ovire iz 2. točke tretjega odstavka 35. člena ZEN. Prvostopenjski organ je zato na podlagi drugega odstavka 38. člena ZEN štel, da C.C. soglaša s predlagano mejo. V nadaljevanju prvostopenjski organ pojasni, da elaborat parcelacije izkazuje skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije ter navaja šesti odstavek 48. člena, 35. člen in 51. člen ZEN. Izrek o stroških utemelji s 13. členom ZEN in 113. členom ZUP.

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. V postopku so kot stranke sodelovale lastniki oziroma upravljavci parcel. Postopek evidentiranja urejene meje je bil uveden na podlagi 28. člena ZEN in osmega odstavka 11. člena ZEN, predstavnik Občine Slovenske Konjice F.F. je imel pooblastilo Župana Občine Slovenske Konjice. Navaja peti odstavek 30. člena ZEN. Tožnika sta bila pravilno vabljena na mejno obravnavo, vabila so bila poslana 20. 9. 2011, torej 23 dni pred izvedbo mejne obravnave. Tožnikoma je bilo tudi vabilo in izjava o strinjanju/ nestrinjanju z mejo vloženo v hišni predalčnik 21. 11. 2012. Drugotožnica se v roku ni odzvala, zato se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, na kar je bila opozorjena (drugi odstavek 36. člena ZEN). Dopis tožnika z dne 12. 3. 2012, kjer opravičuje izostanek na naroku za 14. 3. 2012, ne predstavlja opravičene zadržanosti od ustne obravnave, zato je pravilno šteti, da se s potekom predlagane meje soglaša (drugi odstavek 38. člena ZEN).

V tožbi tožnik navaja kršitve iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prvostopenjskemu organu očita, da je zmotno zaključil, da se je Občina Slovenske Konjice strinjala s predlagano mejo, saj F.F. ni bil pooblaščen. Potrdilo o oddaji na pošti ne dokazuje, da je geodetsko podjetje lastnike vabilo na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Navedeno bi lahko dokazovale podpisane povratnice, s katerimi geodetsko podjetje ne razpolaga, saj tožnika vabila na mejno obravnavo nista prejela. Prav tako jima v poštnem nabiralniku ni bilo puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Drugotožnica vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ni nikoli prejela. Prvotožeča stranka pa je v dopisu 5. 1. 2012 in 12. 3. 2012 izrecno zapisala, da se ne strinja z meritvami in parcelacijo ter se tako ni strinjala s potekom predlagane meje. Cesta po parceli 1419/2 v naravi sploh ni nikoli obstajala, parcela se nahaja na območju zelenih površin in zavarovanih kmetijskih zemljišč. Glede parcele 1449 Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje ni podal soglasje k poti. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-113/08-10 z dne 2. 4. 2009 ter da gre za nedopustnem poseg v lastninsko pravico tožnikov. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi oz. odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek oziroma podredno, da obe odločbi odpravi, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom ARSO na tožbo ni odgovorila, stranki z interesom E.E. in Občina Slov. Konjice pa v odgovoru na tožbo navajata, da noben očitek tožnikov ne drži. Javni uslužbenec je imel pooblastilo župana z dne 1. 1. 2007, dokazilo po ZEN o pravilno poslanem vabilu ne predstavlja zgolj vročilnica, temveč tudi poštna knjigo. Po drugem odstavku 36. člena ZEN je pravilno odločeno, da se drugotožnica s potekom predlagane meje strinja. Ker se prvotožnik narokov za ustno obravnavo ni udeležil, je pravilno odločeno, da tudi slednji soglaša s potekom predlagane meje (drugi odstavek 38. člena ZEN). Neresnična in irelevantna so navajanja o domnevni škodi na objektu, ki je zaščiten kot kulturna dediščina, saj na robu propada ni zaradi javne ceste, temveč zaradi dejstva, ker ga lastniki, med katerimi sta tudi tožeči stranki, ne vzdržujejo, poleg tega pa so vsi trije solastniki objekta v večletnem sporu. Ustavno sodišče RS je z navedeno odločbo dalo Občini Slovenske Konjice jasna navodila za saniranje neskladja z Ustavo RS in sicer, da z lastniki sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oz. v šestih mesecih začne postopek razlastitve ali izpelje postopek za ukinitev javne poti. Ker s tožečima strankama in drugim solastnikom ni uspela skleniti pravnega posla, je sprožila postopek razlastitve, ki je zaključen glede parc. št. 1449 k.o. …. Cesta, ki pelje preko tožečima strankama lastnih nepremičnin, ostaja uradno kategorizirana kot javna pot. Sodišču predlagata, da tožbo zavrne in tožečima strankama naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno postopanje prvostopenjskega organa v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije in posledično izdana odločba o ureditvi evidentiranja dela meje parcel, s sosednjimi parcelami, kot je navedeno v točkah 1 do 4 izreka izpodbijane odločbe, katerih lastnika sta med drugim tudi tožnika. Z isto odločbo je odločeno tudi o evidentiranju parcelacije, ki jo je vložila razlastitvena upravičenka Občina Slovenske Konjice v smislu petega odstavka 48. člena v zvezi s šestim odstavkom istega člena ZEN. Zahtevo za evidentiranje urejene meje sta vložili Občina Slovenske Konjice in ARSO kot lastnici oz. upravljavki za določene parcele. Iz elaborata ureditve meje, katerega sestavni del je po prvem odstavku 32. člen ZEN tudi zapisnik mejne obravnave, izhaja, da so v postopek mejne obravnave vključeni lastniki vseh parcel, med katerimi se meja ureja.

Po tretjem odstavku 30. člena ZEN mora geodetsko podjetje vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel. Lastniki morajo biti povabljeni na mejno obravnavo vsaj osem dni pred njeno izvedbo. V vabilu je treba navesti zakonite posledice izostanka z mejne obravnave. Po petem odstavku 30. člena ZEN mora za lastnike parcel, ki se niso udeležili mejne obravnave, geodetsko podjetje dokazati, da so bili pravilno vabljeni. Kot dokazilo se šteje vročilnica ali poštna knjiga, z navedbo naslova stalnega prebivališča lastnika, ki ga vodi pristojna služba. Dokazilo je popolno, če je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta ter žig oddajne pošte, in če je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da ga lastnik prejme vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Zato nimata prav tožnika, ki zatrjujeta, da zgolj potrdilo o oddaji na pošto ne dokazuje, da sta bila pravilno vabljena. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke, ki pojasnjuje, da je prvostopenjski organ dokazal, da sta bila tožnika pravilno vabljena v smislu navedene določbe. V upravnih spisih se nahaja popis oddanih pošiljk z dne 20. 9. 2011, potrjen z žigom Pošte 2310 Slovenska Bistrica. Gre torej za dokaz v skladu z določbo petega odstavka 30. člena ZEN. V poštni knjigi je tudi navedba naslova stalnega prebivališča lastnika, torej obeh tožnikov in gre tudi po mnenju sodišča za popolno dokazilo, saj je razviden popoln naslov, datum odposlanega vabila, vrsta in številka dokumenta (446-2010) ter žig oddajne pošte. Iz datuma odposlanega vabila je tudi razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da sta ga tožnika prejela vsaj 8 dni pred datumom izvedbe mejne obravnave, ki je bila razpisana za 14. 10. 2011. Iz vabila, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je tudi razvidno, da so na njem navedene tudi zakonite posledice izostanka z mejne obravnave. Zato nima prav tožnik, ko meni, da ni dokazana vročitev iz razloga, ker prvostopenjski organ ne razpolaga z vročilnico, saj to v obravnavanem primeru, glede na specialno ureditev, v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 30. člena ZEN, ni potrebno.

Glede na to, da je organ prve stopnje opravil tudi preizkus zahteve in ugotovil, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in da se ni izkazalo, da bi kateremu od lastnikov parcel, med katerimi se predmetna meja ureja, ne bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, je v nadaljevanju pravilno postopal po 36. členu ZEN. Slednji določa, da če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje (prvi odstavek 36. člena ZEN). Če se lastnik v 15-ih dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje (drugi odstavek 36.člena ZEN). Torej ju je v obravnavanem primeru, glede na situacijo, ko se tožnika mejne obravnave nista udeležila, organ pravilno v smislu 36. člena ZEN povabil, da se izjavita o strinjanju oz. nestrinjanju s potekom predlagane meje. V upravnih spisih je vabilo, iz katerega izhaja, da sta bila v pozivu tudi izčrpno in pravilno opozorjena na vse pravne posledice, med drugim tudi, da če se v roku ne izjavita, da se šteje, da se strinjata s potekom predlagane meje (drugi odstavek 36. člena ZEN) kot tudi, da bo organ opravil ustno obravnavo, če bosta tožnika poslala izjavo, da se s predlagano mejo ne strinjata. Glede na prvi odstavek 36. člena ZEN je potrebno vabilo vročiti z osebnim vročanjem v skladu z določbami ZUP. Tudi ta procesna predpostavka je bila v obravnavanem primeru izpolnjena. V upravnih spisih se nahajata sporočili o prispelem pismu (vabilo in izjava o strinjanju/nestrinjanju z mejo v k.o. …), iz katerih izhaja, da je bila poizkušana vročitev 4. 11. 2011 in da je bilo pismo vloženo tožnikoma v hišni predalčnik 21. 11. 2011. Zato ne drži trditev drugotožnice, da vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje nikoli ni prejela. Po četrtem odstavku 87. člena ZUP se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka 15-dnevnega roka (fikcija vročitve). Drugotožnica se od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ni izjavila, čeprav je bila po povedanem vabljena pravilno, zato se pravilno šteje, da se strinja s potekom predlagane meje (drugi odstavek 36. člena ZEN).

Iz upravnih spisov nadalje izhaja, da je prvostopenjski organ sprejel izjavo prvotožnika. Zaradi nerazumevanja, ali izjavlja, da se strinja ali ne s potekom predlagane meje, je organ postopal po 37. členu ZEN. Tožnik se obravnave 14. 3. 2012 ni udeležil, čeprav je bil pravilno vabljen in tudi po mnenju sodišča ni opravičil svojega izostanka v smislu drugega odstavka 73. člena ZUP. Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ pravilno ocenil, da tožnik ni predložil opravičljivega dokaza za izostanek z ustne obravnave. Razlog za izostanek z ustne obravnave pa tudi po mnenju sodišča ne more biti izjava z dne 12. 3. 2012, kjer je navedel, da so za parcele, ki so predmet postopka evidentiranja urejanja meje, v teku sodni postopki ter kot dokaz priložil sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 40/2009 z dne 13. 11. 2009 v zadevi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice. Slednje tudi po mnenju sodišča ne more biti opravičljiv razlog za to, da se prvotožnik ne bi mogel udeležiti razpisane ustne obravnave, prvotožnik pa tudi v tožbi česa drugega ne navaja. Ker v upravnih spisih ni takšne tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi namreč zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje. Zato je, upoštevajoč navedeno zakonsko presumcijo, prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijano odločbo.

Tožbene navedbe, da cesta po parceli 1419 v naravi nikoli ni obstajala in da ni soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje k poti v zvezi s parcelo 1449 k.o. … pa niso tiste, ki bi bile glede na določbe ZEN pravno relevantne za obravnavani postopek evidentiranja meje urejene meje in parcelacije ter bo tožnik moral sporno vprašanje reševati v drugih postopkih. Spisna dokumentacija izkazuje, da je bil postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, voden v skladu s predpisi, ki jih je organ dolžan upoštevati in da so določbe ZEN pravilno uporabljene. Postopek, ki se nanj sklicujeta tožnika (npr. v zvezi z zamudno sodbo) pa ni takšen, da bi predstavljal oviro za izvedbo postopka evidentiranja urejene meje v smislu 2. točke tretjega odstavka 35. člena ZEN, iz upravnih spisov pa tudi izhaja, da pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah ne teče noben postopek ureditve meje v solasti prvotožnika.

Sodišče tudi ne vidi očitanih kršitev Ustave RS oz. nedopustnega poseganja v lastninsko pravico tožnikov v zvezi z ustavno odločbo U-I-133/08-10 z dne 2. 4. 2009, kot je pravilno pojasnila tudi tožena stranka. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim jih zato sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Po povedanem tudi ni pravne podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.