Up-372/00

27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 9/2000 z dne 12. 9. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 83/99-4 z dne 9. 9. 1999 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1419/98-9 z dne 12. 3. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavni pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek B. B. v socialnem sporu glede priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Ustavni pritožnik navaja, da je sin in edini dedič B. B., ki je med obravnavanim postopkom umrl. Pritožnik se ne strinja z zavrnitvijo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo in nasprotuje po njegovem mnenju preozki razlagi pravnega standarda "večina osnovnih življenjskih potreb", ki jih posameznik ne more več opravljati, kot pogoja za pridobitev navedene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Pritožnik zatrjuje kršitev 2. člena Ustave (pravna in socialna država) in drugega odstavka 50. člena Ustave (pravica do socialne varnosti), smiselno pa tudi kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), s tem ko navaja, da izpodbijana sodba ni argumentirano zavrnila bistvenih podatkov iz spisa in nima razlogov o odločilnem dejstvu. Sklicuje se tudi na 12., 13. in 23. člen Evropske socialne listine (spremenjene) (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 - MESL).

2.Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se sme ustavna pritožba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pred vložitvijo ustavne pritožbe mora pritožnik v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS izčrpati vsa pravna sredstva. Ta so bila glede odločitve, ali B. B. pripada dodatek za pomoč in postrežbo ali ne, izčrpana že s koncem postopka pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem; v skladu s 37. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) namreč v sporih zaradi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo revizija ni dovoljena. Rok za vložitev ustavne pritožbe je torej začel teči z vročitvijo sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča in ne šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti namreč ni pravno sredstvo, ki bi bilo namenjeno strankam, niti ni bila na podlagi te zahteve sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča spremenjena, tako da bi ustavni pritožnik lahko zatrjeval, da je pravni interes za vložitev ustavne pritožbe pridobil šele z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča. Stranka je vsa pravna sredstva v tej zadevi izčrpala že s pritožbo, zato bi upoštevajoč 51. in 52. člen ZUstS ter 37. člen ZZDS lahko ustavno pritožbo vložila v 60 dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje.

3.Po podatkih, ki jih je v postopku preizkusa ustavne pritožbe na podlagi 5. člena ZUstS posredovalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, je bila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 83/99-4 z dne 9. 9. 1999 vročena A. A. dne 28. 9. 1999.

4.Ustavna pritožba, vložena dne 23. 10. 2000, je vložena po poteku 60 dni od dneva vročitve navedene sodbe, zato jo je Ustavno sodišče kot prepozno zavrglo. Ker je bilo treba ustavno pritožbo že iz tega razloga zavreči, se Ustavno sodišče ni spuščalo v ugotavljanje obstoja drugih procesnih predpostavk.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan