Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dedni dogovor, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, je treba po vsebini šteti za sodno poravnavo. Sodišče posledično ugotavlja, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti zgolj polovico stroškov,
I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 590/2022 z dne 11. 8. 2022 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da je tožnik dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v znesku 2.816,73 EUR, na račun toženke, in sicer v 30 dneh po prejemu sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 590/2022 z dne 12. 12. 2022 odobrena BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Sevnici D 118/2022. Okrajno sodišče v Sevnici je dne 21. 6. 2023 izdalo sklep D 118/2022, iz katerega izhaja, da je tožnik postal lastnik več nepremičnin v skupni vrednosti 33.943,36 EUR ter denarnih sredstev v višini 255,44 EUR. Iz naslova BPP so bili odvetniku Derstvenšku po sklepu z dne 26. 6. 2023 izplačani stroški in nagrada v znesku 2.816,73 EUR. Ker je tožnik na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje, je dolžan poravnati Republiki Sloveniji stroške, ki so bili izplačani iz naslova BPP, upoštevaje prvi odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).
3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi pojasnjuje, da je s sklepom o dedovanju pridobil premoženje na podlagi dednega dogovora. Dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, zato je upravičenec do BPP Republiki Sloveniji dolžan vrniti samo polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP. Da je dedni dogovor sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, potrjuje tudi sodna praksa. Sodišče naj zato tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep oz. podredno izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožnik dolžan povrniti znesek 1.408,37 EUR. Toženki naj se naloži tudi povrnitev stroškov postopka.
4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise zadeve.
5. Tožba je utemeljena.
6. V zadevi je med strankama spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka tožniku naložila povrnitev stroškov izplačanih iz naslova BPP. Tožnik meni, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, saj ni upoštevala petega odstavka 48. člena ZBPP, skladno s katerim je (v posledici sklenjenega dednega dogovora, na podlagi katerega je tožnik pridobil premoženje) tožnik dolžan povrniti zgolj polovico stroškov, plačanih iz naslova BPP.
7. Peti odstavek 48. člena ZBPP določa, da je v primeru, če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, ta, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena1, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
8. V zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 590/2022 z dne 12. 12. 2022 dodeljena BPP za zastopanje na prvi stopnji v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici po pokojnem očetu. Tudi ni spora, da so bili na podlagi sklepa Bpp 590/2022 z dne 26. 6. 2023 iz naslova BPP izplačani stroški in nagrada odvetniku v višini 2.816,73 EUR ter da je tožnik v navedenem zapuščinskem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Sevnici D 118/2022 z dne 21. 6. 2023 pridobil premoženje v skupni višini najmanj 34.198,88 EUR. Tožnik je premoženje pridobil (dedoval) na podlagi dednega dogovora .
9. Sodišče pritrjuje tožniku, da je treba dedni dogovor, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, po vsebini šteti za sodno poravnavo. Takšno stališče je skladno tudi z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS in naslovnega sodišča.2 Sodišče posledično ugotavlja, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 48. člena ZBPP, to pa pomeni, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti zgolj polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave (dednega dogovora).
10. Ker je toženka z izpodbijanim sklepom tožniku naložila povrnitev celotnih stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, je s tem napačno uporabila materialno pravo (48. člen ZBPP). Sodišče je zato, v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena je sodišče zadevo vrnilo toženki, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
11. V zadevi je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Hkrati je šlo v zadevi le za vprašanje uporaba materialnega prava, ni pa bilo sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (nesporno je, da je bil tožnik upravičen do BPP, višina stroškov, ki so bili izplačani iz naslova tega, da je tožnik na podlagi sklepa o dedovanju prejel premoženje, vrednost tega premoženja ter dejstvo, da je bil podlaga sklepa o dedovanju sklenjen dedni dogovor). Ob upoštevanju navedenega je sodišče, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 in na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo na seji.
12. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
1 Ta določa, da upravičenec do BPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V predmetni zadevi tak položaj ni podan. 2 Glej sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 57/1994 z dne 21. 6. 1995, II Ips 378/2011 z dne 20. 11. 2014, II Ips 215/2013 z dne 12. 2. 2015, sodbe Upravnega sodišča RS II U 239/2018 z dne 12. 9. 2018, I U 1899/2021 z dne 18. 1. 2022.