Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med strankama ni sporno, da je bila tako pritožba zoper sodbo, kot prošnja za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe vložena najmanj na isti dan, zato do napačne uporabe materialnega prava ni prišlo.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se zavrže prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v sodnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani Pg XIII 2272/2011, zaradi plačila 168.768,86 EUR.
V obrazložitvi organ za BPP ugotavlja, da iz vpisnika PUND izhaja, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena 15. 4. 2014, pritožba zoper sodbo pa 10. 4. 2014. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP je zato prepozna. Pri tem se sklicuje na 11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Poudarja, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. V konkretnem primeru pa so ti stroški nastali že pred dnem njene vložitve. Ker je tožnikova prošnja tako nedovoljena, je organ za BPP skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka sklepa.
Tožnik po svoji pooblaščenki v tožbi navaja, da vlaga tožbo iz vseh razlogov, navedenih v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pojasnjuje, v kakšnih okoliščinah je odvetnica A.A. vložila pritožbo zoper sodbo Pg XIII 2272/2011 z dne 13. 3. 2014. Navaja, da je ravno v tem času pri tožniku prišlo do spremembe odvetnika. Dejansko je tožnik dne 9. 4. 2014 vložil tako pritožbo zoper sodbo v navedeni zadevi, kot tudi vlogo za oprostitev plačila sodnih taks ter prošnjo za odobritev BPP. Zato meni, da vloge za dodelitev BPP ni mogel vložiti prepozno, saj jo je vložil istočasno s pritožbo, prej pa je sploh ne bi mogel vložiti. Trdi, da je tožena stranka napačno uporabila 11. člen ZBPP. Prošnja ni bila prepozna, pač pa vložena v skladu z zakonom. Sodišču tako predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno odločanje, njemu pa povrne nastale stroške upravnega spora, skupaj z DDV vred.
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
Sodišče je v zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
Tožba ni utemeljena.
Za odločitev v omenjeni zadevi je bistvena pravilna razlaga 11. člena ZBPP. Ta pri določanju pogojev za dodelitev BPP v drugem odstavku jasno določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Ker med strankama ni sporno, da je bila tako pritožba zoper sodbo v zadevi Pg XIII 2272/2011, kot prošnja za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe vložena najmanj na isti dan, tj. 9. 4. 2014, do napačne uporabe materialnega prava ni prišlo. Niti iz podatkov v spisu, niti iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da bi tožnik pritožbo vložil po dnevu vložitve prošnje za BPP zaradi sestave pritožbe, kar je v omenjeni zadevi tudi odločilno. Dejstva, ki jih navaja tožnik in s katerimi pojasnjuje, zakaj je pritožbo in prošnjo za BPP vložil na isti dan, pa so subjektivne okoliščine, ki med pogoji za dodelitev BPP niso upoštevane na način kot to želi tožnik. V zadevi tudi ni odločilno, ali sta bili pritožba in prošnja za BPP vloženi 9. 4. 2014 ali pa 10. oz. 15. 4. 2014, saj omenjeno na drugačno odločitev, glede na povedano, ne more vplivati.
V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, na izpodbijani sklep sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.