Jedro

Ugotovitev, da povprečni mesečni dohodek dedinje ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, še ne pomeni, da je dedinja avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Pri presoji materialnega položaja je namreč treba upoštevati tudi njeno premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom sodišče prve stopnje dedinje ni oprostilo plačila sodne takse (I. točka izreka). Dovolilo ji je, da znesek 307,14 EUR za zapuščinski postopek pred sodiščem prve stopnje odplača v dvanajstih mesečnih obrokih, ter odločilo, da prvi obrok v znesku 25,60 EUR zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti sklepa, ostali pa istega dne kot prvi obrok, in sicer vsak naslednji mesec (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se dedinja A. A. pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) izrecno ne navaja. V pritožbi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse in opozarja, da zakon določa, da je sodne takse oproščena stranka, katere dohodek ne presega 2 x 465,34 EUR, in prejema varstveni dodatek. Nadalje oporeka ugotovitvi, da njen povprečni mesečni dohodek znaša 724,63 EUR, saj je v mesecu juniju prejela še t. i. letni dodatek v znesku 455,00 EUR, ki je namenjen letnemu dopustu. Njen povprečni mesečni dohodek tako znaša 548,96 EUR. Opozarja na stroške, ki jih ima s pogrebom, prihajajočo zimo in nujnimi življenjskimi potrebščinami. Tudi podedovano pokojnino v znesku 500,00 EUR bo porabila za poplačilo pokojnikovih dolgov in ureditev njegovega groba. Glede parcele št. 1219/1 zatrjuje, da s prodajo ali pridobitvijo hipotekarnega kredita sodne takse ne more plačati, saj gre za travnik dolžine 50 m in širine 6 m. Prilaga sklep Centra za socialno delo 1231-32526/2023 z dne 21. 9. 2023. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Ob tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je pritožbo reševalo skladno z njeno vsebino, in sicer kot pritožbo zoper za pritožnico neugodno I. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj z izpodbijanjem II. točke izreka ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. Posledično po izpodbijanju tega dela nima pravnega interesa.

5. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

6. Ne drži smiselno navajana pritožbena navedba, da je plačila sodnih taks po samem zakonu oproščena stranka, ki prejema varstveni dodatek. Taksne oprostitve na podlagi zakona ureja 10. člen ZST-1, ki takšnega pogoja ne določa. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek dedinje znaša 724,63 EUR in ne 548,63 EUR kot navaja pritožba, saj se tudi v pritožbi navajano prejeto letno plačilo regresa za upokojence v mesecu juniju upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Stroški oziroma dolgovi, ki jih pritožbeno zatrjuje dedinja, se pri ugotavljanju finančnega stanja ne upoštevajo. Sicer pa to niti ni bistveno, saj je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek dedinje ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (930,68 EUR). Vendar takšna ugotovitev še ne pomeni, da je dedinja avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Pri presoji materialnega položaja je namreč treba upoštevati tudi njeno premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov. Na podlagi prvega odstavka 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah, razen premoženja, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Sodišče prve stopnje je tako pri ugotavljanju premoženjskega stanja dedinje pravilno upoštevalo tudi vrednost podedovanega premoženja.

7. Pritožbeno ni sporno, da so predmet zapuščine, ki jo je podedovala dedinja, 7/8 denarnih sredstev pri banki, neizplačana pokojnina pri ZPIZ, ki jo je ocenila na (tudi v pritožbi nesporno) znesek 500,00 EUR, in nepremičnina parc. št. 1219/1, katere vrednost po podatkih GURS znaša 445,00 EUR. Pritožbeno navajanje, da s prodajo ali pridobitvijo kredita sodne takse ne more plačati, saj gre za travnik dolžine 50 m in širine 6 m, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, saj dedinja ne pojasni, zakaj teh navedb ni podala že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je posledično pravilno ugotovilo, da dedinja ni zatrjevala ali izkazala, da z vnočitvijo citirane nepremičnine sodne takse ne more plačati. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presodilo materialni položaj dedinje in utemeljeno zaključilo, da premoženjsko stanje dedinje ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

10. Ker sodišče druge stopnje pritožbi ni ugodilo, začne skladno z II. točko izreka izpodbijanega sklepa 15-dnevi rok za plačilo prvega obroka sodne takse v znesku 25,60 EUR teči z vročitvijo tega sklepa, nadaljnji obroki pa zapadejo istega dne vsak naslednji mesec (smiselno sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).