Jedro

Neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi morala predsednica sodišča vlagateljem zahteve za izločitev sodnika dokazati, da so sodnikove odločitve zakonite. Nepristranskost sodnika pri sojenju se domneva. Da pri sodniku obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora navesti in dokazati vložnik zahteve za izločitev.

Z zahtevo za izločitev stečajnega sodnika pritožniki ne morejo doseči od predsednice sodišča ponovne odločitve o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru zavrnila zahtevo z dne 17. 7. 2018 za izločitev okrožnega sodnika - svetnika A. A. 2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili V. L., V. T. L. in I. T. L. V pritožbi so navedli, da vztrajajo pri predlogu z dne 15. 7. 2018 za razrešitev sodnika, ki sodi v stečajnem postopku nad pravno osebo M. d. o. o., ker jim v tem postopku ni zagotovljena pravica do nepristranega sojenja. Pritožniki izrecno nasprotujejo zaključku predsednice sodišča, da izločajo sodnika zaradi nezadovoljstva z odločitvami, ki niso sprejete njim v prid. Poudarili so, da je problem drugje in sicer, da je sodnik odločil s sklepi z dne 24. 9. 2010, 28. 3. 2011, 28. 10. 2011, 5. 9. 2013, 15. 6. 2018 mimo vloženih zasebnih in javnih listin, s katerimi so pritožniki dokazali svoje trditve, teh odločitev sodnika pa se ne da preizkusiti. Predsednici sodišča, ki je zavrnila njihovo zahtevo za izločitev pa očitajo, da na podlagi vložene zahteve ni naredila ustrezne presoje zakonitosti navedenih sklepov, ki bi jo pred odločitvijo o zavrnitvi zahteve morala narediti. Menijo, da bi morala predsednica sodišča z dejstvi in dokazi pritožnikom dokazati, da je stečajni sodnik sprejel zakonite odločitve. Ker pa tem zahtevam izpodbijani sklep ni zadostil, trdijo, da ga ni mogoče preizkusiti, zaradi česar tudi uveljavljajo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ter kršitev 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP. Menijo, da so zaradi (najmanj) neobičajne presoje sodnika in njegove odsotnosti samonadzora pri sprejetih odločitvah dokazali, da sodnik ni odločal nepristransko, kar pa v konkretnem primeru negativno vpliva na percepcijo pritožnikov in javnosti do dela sodišča. Zato so predlagali ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Do trditev pritožnikov se je v izjavi z dne 11. 10. 2018 opredelil stečajni upravitelj. Pojasnil je svoje ugotovitve, da so upniki (družina T. L.) že pred začetkom stečajnega postopka družbe M. d. o. o. v ospredje svojih ravnanj postavili svoje lastne interese pred interesi drugih upnikov, še posebej pa ločitvenega upnika stečajnega dolžnika, kar poskušajo uveljaviti tudi po začetku stečajnega postopka, zaradi česar se nekritično poslužujejo vseh razpoložljivih sredstev, s katerimi pa niso uspešni, kar kaže na zlorabo procesnih pravic, posledica pa je nerazumno in za stečajno maso škodljivo zavlačevanje stečajnega postopka. Navedel je še, da sta upnika V. L. in V. T. L. v postopku osebnega stečaja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe ZPP o izločitvi sodnika se v stečajnem postopku nad pravno osebo uporabljajo smiselno, saj ZFPPIPP tega vprašanja ne ureja drugače (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru so trije upniki kot stranke stečajnega postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) predlagali izločitev sodnika, ki vodi stečajni postopek nad pravno osebo M. d. o. o. O zahtevi za izločitev sodnika je odločala predsednica sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP). Pred odločitvijo je pridobila še izjavo sodnika, čigar izločitev so stranke zahtevale. Trditve strank v zahtevi za izločitev je presojalo v luči izločitvenih razlogov iz 1. do 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ugotovila je, da trditve iz zahteve ne predstavljajo nobenega izločitvenega razloga po 70. členu ZPP, pri tem pa se je še posebej ukvarjala z izločitvenim razlogom po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. K razlogom za zavrnitev zahteve za izločitev, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, dodaja zaradi boljšega razumevanja še pojasnilo o pravilih stečajnega postopka.

6. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, odloča s sklepom na predlog stečajnega upravitelja, ki je organ stečajnega postopka (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), oziroma z odredbo, s katero izda upravitelju navodilo za njegovo delo (124. člen ZFPPIPP). V tem se stečajni postopek v bistvenem razlikuje od pravdnega postopka, v katerem sodišče obravnava sporna pravna razmerja med tožečo in toženo stranko in o njih odloča (1. člen ZPP).

7. Proti sklepu stečajnega sodnika je dovoljena pritožba, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno (prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno (drugi odstavek 125. člena ZFPPIPP). Upravitelj ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP), medtem ko ima vsaka stranka stečajnega postopka pravico vložiti pritožbo zoper sklep, ki ga je izdal sodnik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). O pritožbi zoper sklep stečajnega sodnika odloči višje sodišče v senatu treh sodnikov (četrti odstavek 128. člena ZFPPIPP). V smislu tako urejenega postopka je treba razumeti tudi razloge izpodbijanega sklepa, da samo dejstvo vložitve pritožb (kot izraza nestrinjanja z odločitvijo) še ne predstavlja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi morala predsednica sodišča vlagateljem zahteve za izločitev sodnika dokazati, da so sodnikove odločitve zakonite. Nepristranskost sodnika pri sojenju se domneva. Da pri sodniku obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, mora navesti in dokazati vložnik zahteve za izločitev. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da so pritožniki trditve o sodnikovi nepristranskost gradili zgolj na njegovih odločitvah, ki so po njihovem mnenju (najmanj) neobičajne. Zatrjevali so, da kažejo na sodnikovo subjektivno in objektivno pristranskost njegove odločitve v konkretno naštetih sklepih: o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, o soglasju k odstopu od Dogovora mejašev, o priznanju terjatve in ločitvene pravice v korist banke, o spremembi upnika, in o razdelitvi stečajne mase s prenosom premoženja na prevzemnika terjatve. Če bi sodnik sodil zakonito, nad družbo sploh ne bi bil začet stečajni postopek.

9. Pritožniki ne izpodbijajo ugotovitve iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so se ves čas postopka posluževali pravnih sredstev zoper sklepe, ki jih je izdalo sodišče prve stopnje in da z njimi pred višjim sodiščem niso bili uspešni. Z zahtevo za izločitev stečajnega sodnika pritožniki ne morejo doseči od predsednice sodišča ponovne odločitve o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno (319. člen člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je predsednica sodišča v razlogih izpodbijanega sklepa jasno navedla, da trditve vlagateljev zahteve za izločitev sodnika ni mogoče subsumirati pod nobenega od izločitvenih razlogov iz 70. člena ZPP in še posebej, da izdani sklepi stečajnega sodnika, ki so jih navedli v zahtevi za izločitev in pritožbeni razlogi zoper tako odločitev, ne predstavljajo drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo treba presojati, ali vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika. Sodne odločbe, na katere se sklicujejo pritožniki, niso odraz samovolje sodnika, pač pa so bili v predhodnem postopku rezultat presoje utemeljenosti predloga upnika, ki je predlagal stečajni postopek nad dolžnikom, v glavnem stečajnem postopku pa so bili rezultat presoje utemeljenosti predlogov stečajnega upravitelja.

10. Pritožbeni očitek, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih, ni utemeljen. Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da mora sodišče odgovoriti prav na vsako strankino vprašanje, pač pa da sodišče ustrezno preveri tiste navedbe, ki so pomembne za odločitev. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pritožnikom na njihove očitke razumljivo in jasno odgovorilo, da z njimi ne morejo doseči izločitve sodnika. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Glede na navedbe pritožnikov in ugotovitve sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, da so pritožniki kot upniki stečajnega dolžnika uveljavljali enake kršitve, ki jih očitajo sodniku, že v pritožbah zoper sporne sklepe, pa tudi ni mogoče kot neutemeljenih zavrniti očitkov stečajnega upravitelja, da je zahteva za izločitev sodnika le manever za zavlačevanje stečajnega postopka.

11. Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).