Jedro

Dolžnik ni plačal sodne takse v danem roku in sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 373,32 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je umaknjen ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da je bil plačilni nalog z dne 29. 12. 2022 vročen dolžniku 18. 1. 2023, rok za plačilo je iztekel 26. 1. 2023. Dolžnik ni plačal sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je odgovorna oseba in direktorica dolžnika 18. 1. 2023 prejela pošto za plačilo sodne takse, katero je imela namen plačati v roku. Vendar se je po prevzemu pošte zgodila nepredvidljiva situacija, kateri se ni mogla izogniti in se šteje za nepredvidljiv dogodek in sicer bolezen. V podjetju bančna nakazila in dostop do računa izvaja izključno odgovorna oseba, ki iz razloga bolezni tega ni mogla storiti v roku. V pritožbi posreduje dokazilo o bolniškem staležu od 19. 1. do 2. 2. 2023. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da je neizkazan razlog, da taksa ni mogla biti plačana iz razloga bolniškega staleža. Dolžnik bi moral poskrbeti, da bi organiziral delovni proces na ta način, da bi zadeve normalno tekle, saj po javno dostopnih podatkih zaposluje več delavcev, kar očitno ni storil. Zakaj določenih obveznosti, ki so bile nujne oziroma vezane na rok, ni prenesel na drugo oseb znotraj podjetja, ni pojasnil. Dolžnik se je dobro zavedal, da mora plačati takso v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga in ni poskrbel, da bi bila plačana.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje na bolezen zakonite zastopnice, kot na razlog za neplačilo sodne takse v roku. Sodišče prve stopnje je s kasneje izdanim sklepom z dne 20. 2. 2023 potem, ko je trditve dolžnika štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zavrnilo predlog. Tudi sodišče druge stopnje je v ločenem pritožbenem postopku zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo izpodbijani sklep, ker v ugotovljenih dejanskih okoliščinah te zadeve ni šlo za neprepričljive okoliščine in bi stranka ob izkazani zadostni skrbnosti lahko preprečila iztek roka in plačala sodno takso. Predlagani dokaz z zaslišanjem direktorice dolžnika ni bil potreben.

6. Dolžnik ni plačal sodne takse v danem roku in sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ. Ta določa za primer, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnikovi stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik mu je dolžan povrniti nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 500 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT; ne v presežku do zahtevanih 700 točk glede na vrednost spornega predmeta), materialni stroški 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Skupaj znašajo 373,32 EUR.