Jedro

Zgolj okoliščina, da tožnikova pooblaščenka na napotnici, ki jo je vrnila pristojnemu organu za BPP, določenih stroškov ni priglasila, na odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka po temelju ne more vplivati. Sodišče prve stopnje se v pravdnem postopku z vprašanji, kateri stroški so bili priglašeni pristojnemu organu za BPP, ali so priglašeni (ne)utemeljeno in v kakšnem znesku bodo upravičencu priznani, ne ukvarja, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojen organ za BPP. Odločanje o BPP je namreč ločeni postopek, ki je s pravdnim postopkom sicer smiselno povezan, ni pa njegov del in na pravdni postopek tudi ne vpliva v smislu, za katerega se zavzema tožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka (odločitev o stroških postopka) v zvezi s popravnim sklepom potrdi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) za plačilo 2.345,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2020 dalje (I. točka izreka), v presežku, za plačilo 200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2020 dalje ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 10. 12. 2020 do 11. 12. 2020 je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki (v nadaljevanju: toženka) v roku 15 dni od vročitve posebnega sklepa o višini stroškov, ki bo izdan po pravnomočnosti sodbe, povrniti 7,86% stroškov postopka (III. točka izreka), toženka tožniku pa 92,14% stroškov postopka (IV. točka izreka). S popravnim sklepom pa je sodišče prve stopnje IV. točko izreka prej navedene sodbe popravilo tako, da se glasi: "Tožena stranka je dolžna povrniti: (-) tožeči stranki stroške, ki so nastali do dne 24. 1. 2024 in (-) v dobro proračuna Republike Slovenije stroške, ki so nastali od dne 25. 1. 2024 dalje, in sicer 92,14% stroškov postopka, v roku 15 dni od vročitve posebnega sklepa o višini stroškov, ki bo izdan po pravnomočnosti te sodbe, v primeru zamude po poteku roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

2.Zoper IV. točko izreka navedene sodbe v zvezi s popravnim sklepom se pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa toženki naložilo, da povrne tožniku stroške, ki so nastali le do 24. 1. 2024, to je do vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP), kljub dejstvu, da je tožnik iz sredstev BPP uveljavljal le povrnitev stroškov za izvedenca medicinske stroke, stroškov zastopanja pa ni uveljavljal, ker jih pooblaščenka ni priglasila službi za BPP, kar je razvidno iz dopisa službi za BPP z dne 6. 5. 2025 z vrnjeno neizpolnjeno napotnico. Po mnenju tožnika je glede na nepriglasitev stroškov službi BPP do stroškov zastopanja upravičen neposredno tožnik. Izrek, kot je zapisan s strani prvostopenjskega sodišča, postavlja v ugodnejši položaj toženko, ki je glede na zapisano prosta svoje obveznosti zgolj zato, ker pooblaščenka tožnika stroškov ni priglasila službi za BPP. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev o stroških postopka, ki jih mora toženka povrniti tožniku spremeni tako, da se glasi, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške, ki so mu nastali v postopku, in v dobro proračuna Republike Slovenije stroške, ki so bili izplačani iz sredstev BPP, in sicer 92,14% stroškov postopka v roku 15 dni od vročitve posebnega sklepa o višini stroškov, ki bo izdan po pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude po poteku roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe v zvezi s popravnim sklepom ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in (v delu, ki se nanaša na sklep) v zvezi s 366. členom ZPP.

6.Sodišče prve stopnje je s (popravljeno) izpodbijano IV. točko izreka sodbe odločilo o povračilu stroškov postopka le po temelju, in sicer skladno s četrtim odstavkom 163. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu, sklep o višini stroškov postopka pa izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Šele s sklepom o višini stroškov postopka bo sodišče prve stopnje odločilo, konkretno kateri (potrebni) stroški postopka bodo priznani tožniku in v kakšnem znesku.

7.Upoštevaje, da je tožnik od 24. 1. 2024 upravičen do BPP, ki mu je bila, kot izhaja iz odločbe Bpp 151/2024 z dne 5. 2. 2024, dodeljena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje o zaključku postopka in v obsegu oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca s področja prometne in medicinske stroke, torej za vse stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, ki so nastali po 24. 1. 2024, je (popravljena) IV. točka izreka izpodbijane sodbe pravilno oblikovana. Vsi stroški postopka, ki so nastali po 24. 1. 2024, bi namreč teoretično lahko bili priznani in izplačani iz naslova BPP in s tem iz proračuna Republike Slovenije. Kateri stroški bodo tožniku dejansko priznani v pravdnem postopku s sklepom o višini stroškov postopka, in kateri stroški bodo tožniku priznani iz naslova BPP, ko bo pristojni organ za BPP (pravnomočno) odločil o končnem obračunu storitev BPP, je bilo v času izpodbijane odločitve še negotovo, zato sodišče prve stopnje tega pri svojem odločanju logično ni moglo upoštevati.

8.Zgolj okoliščina, da tožnikova pooblaščenka na napotnici, ki jo je vrnila pristojnemu organu za BPP, določenih stroškov ni priglasila, na odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka po temelju ne more vplivati. Sodišče prve stopnje se v pravdnem postopku z vprašanji, kateri stroški so bili priglašeni pristojnemu organu za BPP, ali so priglašeni (ne)utemeljeno in v kakšnem znesku bodo upravičencu priznani, ne ukvarja, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojen organ za BPP. Odločanje o BPP je namreč ločeni postopek, ki je s pravdnim postopkom sicer smiselno povezan, ni pa njegov del in na pravdni postopek tudi ne vpliva v smislu, za katerega se zavzema tožnik.

9.Drži, da lahko v določenih primerih, zaradi nepriglasitve nekaterih stroškov na napotnici pride do situacije, ko je dolžna nasprotna stranka v korist proračuna Republike Slovenije na podlagi sklepa sodišča prve stopnje povrniti višji znesek od zneska BPP, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP. Vendar navedeno ne pomeni, da tožnik izgubi pravico do povračila stroškov postopka, ki presega znesek BPP. To situacijo, ki je oziroma bo (glede na tožnikove navedbe) nastala tudi v konkretnem primeru, izrecno ureja sedmi odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Če je znesek, za katerega je sodišče v odločbi o stroških postopka po tretjem odstavku 46. člena ZBPP odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do BPP, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, višji od zneska BPP, ki ga pozneje strokovna služba za BPP po šestem odstavku tega člena odobri, in je nasprotna stranka znesek iz tretjega odstavka 46. člena ZBPP že plačala v korist proračuna Republike Slovenije, se upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Če nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna Republike Slovenije, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do BPP.

10.Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da izrek, kot je zapisan s strani sodišča prve stopnje, postavlja v ugodnejši položaj toženko, ki je prosta svoje obveznosti, ker pooblaščenka tožnika stroškov ni priglasila službi BPP.

11.Pritožbeno sodišče ob tem še dodatno pojasnjuje, da pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti preveri, ali je prišlo do razlike med zneskom, ki ga je nasprotna stranka povrnila v korist proračuna Republike Slovenije in zneskom, ki ga je odobril organ za BPP. Kolikor se zneska ne ujemata, ker s strani nasprotne stranke pride do preplačila (nasprotna stranka v proračun plača višji znesek od zneska, ki ga je odobril organ BPP), pristojni organ za BPP odredi, da se presežek nad zneskom, ki ga je odobril organ za BPP, izplača upravičencu do BPP. Tudi, če bo v obravnavani zadevi toženka v proračun Republike Slovenije nakazala celotni dolžni znesek stroškov postopka, ki so nastali po 24. 1. 2024, bo pristojni organ za BPP odredil, da se znesek, ki presega odobreno BPP, izplača tožniku.

12.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijani IV. točki izreka v zvezi s popravnim sklepom potrdilo (353. člen ZPP).