Jedro

Zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, opr. št. P 3802/2005-I z dne 10.1.2006. 2. Tožeča stranka se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Navaja, da je toženec tako v obdobju pred vložitvijo tožbe v tem postopku, kot tudi v času vročanja tožbe in zamudne sodbe, pa tudi kasneje, dvigoval pošto na naslovu D. Sodišče se ni opredelilo do navedb ter do v spis vloženih dokazil tožeče stranke, v posledici česar je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka je navedla, da je toženec vložil tožbo zaradi motenja posesti 17.10.2005, torej slaba dva meseca preden je sodišče začelo z vročanjem tožbe in v tem postopku sam navede, da prejema pošto na naslovu D. V kolikor sedaj trdi drugače, je namenoma vzpostavil vtis, da tam prebiva in dviguje – sprejema pošto. Poleg navedenega je pred vložitvijo tožbe takratna pooblaščenka tožencu poslala dopis z dne 6.9.2005, ki ga je odposlala zopet na naslov D. Sodišče je spregledalo, da iz dokazov, ki jih je predložila, izhaja, da je toženec pošto v obdobju pred vročanjem sporne zamudne sodbe prejemal prav na tem naslovu, četudi tam ni živel. Sodišče bi moralo na podlagi vseh listin, ki jih je v spis vložila tožeča stranka ter na podlagi izvedbe dokaza z zaslišanjem priče A. A. ter tožeče stranke ugotoviti, da je toženec z naštetimi ravnanji namerno vzpostavil vtis, da prebiva in prejema pošto na naslovu D. in se glede na to ne more sklicevati, da tam dejansko ni prebival. Ravnanje toženca je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja ter poštene uporabe pravic v postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o predlogu tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, izdane pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi P 3802/2005 – I z dne 10.1.2006, je sodišče prve stopnje v zadostni meri in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo v pritožbi očitanih, niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Podlaga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na odločbi je v določbi drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da lahko sodišče neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti, ki vsebuje tudi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti izvršilnega naslova, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljilo izpodbijano odločitev o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe na določbah Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki so bile v veljavi v času vročanja sodbe (februar 2006) in ki so dopuščale fiktivno vročitev sodnega pisanja, če so bili izpolnjeni pogoji po določbi prvega in drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP. Odločitev je oprlo na ugotovitve, da je sodišče zamudno sodbo tožencu vročalo na naslovu D. in da se je sodno pisanje štelo za vročeno na podlagi fikcije iz drugega odstavka 141. člena ZPP, pri čemer je tožnica sama že v tožbi navedla, da se je toženec s tega naslova odselil že v letu 1990 in da od tedaj dalje nikoli več dejansko ni prebival na tem naslovu. Obravnavalo in ovrednotilo je vse argumente in dokaze, ki jih je tožeča stranka navedla v odgovoru na predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki jih ponavlja v pritožbi. Listinski dokazi, ki naj bi dokazovali, da je toženec v spornem obdobju prejemal pošto na naslovu D., se v pretežnem delu časovno ne nanašajo na relevantno obdobje vročanja zamudne sodbe, kot pravilno pojasni prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe, z izjemo tožbe, vložene na Okrajno sodišče 17.10.2005 v zadevi I P 3196/2005. V tej zadevi je toženec kot svoj naslov res označil D., vendar je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa razumno pojasnilo, zakaj ta okoliščina ne daje podlage za sklep, da je toženec tam dejansko prebival. Zato ne držijo pritožbene trditve, da se sodišče do vseh trditev in listinskih dokazov tožeče stranke ni opredelilo. Glede na jasen zapis v tožbi o odselitvi toženca z naslova D., pa tudi predlagano zaslišanje tožnice in priče v tej smeri ni potrebno.

6. Pravilno je v obrazložitvi sklepa pojasnjeno stališče prvostopenjskega sodišča, da v konkretnem primeru zaradi preselitve toženca že pred vložitvijo tožbe, fiktivna vročitev na formalnem naslovu prebivališča ni pravilna, zlasti pa v konkretnem primeru, ko sta imela tožnica in toženec prijavljeno formalno prebivališče na istem naslovu, pri čemer je jasno izhajalo iz tožbenih navedb, da toženec na tem naslovu dejansko ne biva več. Namen vročanja je omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Za vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mora obstajati legitimen razlog. Razlogi varstva pravice (nasprotne stranke) do sodnega varstva in pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve. Vendar so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče (1).

7. Ker zato niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08.