Jedro

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom se zavrže. II. Pritožba zoper dodatni sklep o dedovanju se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Ad.I:

1. Sodišče prve stopnje je po opravljeni obravnavi dne 24. 11. 2016 izdalo sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo kaj spada v zapuščino po pokojnem, da so zakoniti dedni upravičenci zapustnikova vdova G. G., zapustnikov nečak R. R. in zapustnikova nečakinja L. M., da je zapustnik napravil pisno oporoko pred pričami, s katero je vse svoje premoženje zapustil ženi G. G.; in ker sta zakonita dedna upravičenca priznala pravno veljavnost oporoke je razglasilo, da oporočna dedinja deduje celotno zapuščino zapustnika. Na predlog oporočne dedinje je 7. 12. 2016 s sklepom popravilo pomoto v sklepu o dedovanju, in sicer znaša vrednost čiste zapuščine pravilno 100.000,00 EUR.

2. Zakonita dedinja je zoper navedena sklepa vložila laično pritožbo, v kateri obsežno razlaga, da ni prejela vabila na obravnavo ter da se na obravnavi ni odpovedala dediščini, pač pa je izjavila, da jo hvaležno sprejema. Ob omembi pritožbe si je mislila, da morda sodnica misli, da želi večji delež. V zvezi s sklepom o popravi pomote pa se sprašuje, kako je možno, da se popravek izda šele po izdaji sklepa o dedovanju.

3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja. Opozarja, da sta se zakonita dediča odpovedala pritožbi zoper sklep o dedovanju, zato predlaga zavrženje pritožbe v tem delu in zavrnitev pritožbe v delu glede popravnega sklepa, saj je izdan pravočasno.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Zapisnik o dne 24. 11. 2016 opravljeni zapuščinski obravnavi so vsi na naroku prisotni podpisali, česar pritožnica ne zanika. Iz zapisnika o poteku naroka ne izhaja, da bi kdorkoli imel pripombe na zapisnik. S podpisom zapisnika je pritožnica potrdila, da je izjavila, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Zapisnik o opravljeni obravnavi je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (prvi odstavke 224. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja skladno z 163. člena Zakona o dedovanju - ZD). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Pritožnica sicer trdi, da je na obravnavi izjavljala drugače, kot izhaja iz zapisnika, vendar v zvezi s temi trditvami ne predlaga nobenega dokaza (npr. svoje zaslišanje in zaslišanje ostalih, ki so bili prisotni na obravnavi). Ker ostaja pri golih navedbah, se šteje, da je resnično to, kar je zapisano v zapisniku z dne 24. 11. 2016, torej da se je pritožnica odpovedala pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju.

6. Sklep o popravi pomote v sklepu o dedovanju dejansko nadomešča del sklepa o dedovanju, tako da ne gre za samostojen sklep in se lahko obravnava le skupaj s sklepom o dedovanju.

7. Višje sodišče je zato pritožbo zoper sklep o dedovanju in popravni sklep na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

Ad.II:

8. Dne 15. 2. 2017 je sodišče prve stopnje na predlog oporočne dedinje izdalo dodatni sklep o dedovanju, ker se je naknadno našla še zapuščina, ki sestoji iz 160 delnic D. 9. Tudi zoper ta sklep je L. M. vložila laično pritožbo. Navaja, da je zakonita dedinja po pokojnem očetu do 1/4 zapuščine in se zato pritožuje iz istih razogov, kot jih je navedla v pritožbi zoper sklep o dedovanju. Poudarja, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti, ker ni prejela vabila na obravnavo. Sodnici je povedala, da ni prejela vabila, torej je sodišče vedelo, da ni seznanjena s ključnimi podatki. Zadeva je bila izpeljana netransparetno, zato zahteva, da se ji dodeli 1/4 delnic D. 10. Pritožba ni utemeljena.

11. Pritožnica se je obravnave dne 24. 11. 2016 udeležila, zato se na morebitno nepravilno vabljenje na obravnavo ne more uspešno sklicevati. Namen vabila na obravnavo v zapuščinskem postopku je namreč obvestiti dediča o postopku in očitno je, da je bila pritožnica seznanjena kdaj in kje bo zapuščinska obravnava. Na obravnavi je bila oporoka prebrana in iz zapisnika izhaja, da je izjavila (enako kot brat), da oporoki daje vso pravno veljavnost. Kot že obrazloženo zapisnik - javna listina dokazuje resničnost v njem zapisanega, dokler se ne dokaže drugače. Pritožnica pa niti navaja ne dokazov, ki bi lahko izpodbili resničnost v zapisniku o glavni obravnavi ugotovljenih dejstev.

12. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče skladno z 221. členom ZD to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi 24. 11. 2016 odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen. Torej so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 221. člena ZD za izdajo izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju.

13. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v dodatnem sklepu o dedovanju ugotovilo vsa relevantna dejstva glede na ta pravilno uporabilo materialno pravo - 221. člen ZD. Tudi nobene procesne kršitve sodišče prve stopnje v njem ni zagrešilo. Zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi dodatni sklep o dedovanju (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

14. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.