Jedro

Pravna teorija in sodna praksa v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (VII. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 5.962,13 EUR zniža na 1.987,38 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi odločitev o stroških postopka v sodbi sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti drugi in tretji toženi stranki 76,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo in sklepom dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ni dopustna izvršba v postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na predlog toženk kot upnic zaradi izterjave terjatev zoper dolžnika S. B. na nepremičnini s parc. št. 891/1 in 891/2, obe k. o. X, določeni v elaboratu parcelacije 1, ki je sestavni del sodbe (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, na ugotovitev, da izvršba v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na predlog prve tožene stranke in stranskega intervenienta kot upnikov zaradi izterjave terjatve zoper dolžnika S. B. na nepremičnini s parc. št. 891/1, k. o. X, ki je določena v elaboratu parcelacije 2, ki je sestavni del sodbe (III. točka izreka). Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ni dopustna izvršba v postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na predlog druge in tretje tožene stranke kot upnic zoper dolžnika S. B. na nepremičnini s parc. št. 89/1, k. o. X, ki je določena v elaboratu parcelacije 2, ki je sestavni del sodbe (IV. izreka). Zavrnilo je nadaljnja podredna tožbena zahtevka, na ugotovitev, da ni dopustna izvršba v postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na predlog stranske intervenientke in na predlog druge in tretje tožene stranke, zaradi izterjave terjatev zoper dolžnika S. B. na nepremičnini s parc. št. 891/1 in 891/2, obe k. o. X, ki sta določeni v elaboratu parcelacije 1, ki je sestavni del sodbe in na ugotovitev, da ni dopustna izvršba v postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani na predlog stranskega intervenienta ter druge in tretje tožene stranke kot upnic zaradi izterjave terjatev zoper dolžnika S. B. na nepremičnini s parc. št. 891/1, k. o. X, ki je določena v elaboratu parcelacije 2, ki je sestavni del sodbe (V. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna prvi toženi stranki in stranskemu intervenientu povrniti 4.841,71 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka), drugi in tretji toženi stranki pa je naložilo, da sta dolžni solidarno tožeči stranki povrniti 5.962,13 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka sodbe).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v VII. točki izreka sodbe se pritožujeta druga in tretja tožena stranka. Sklicujeta se na vse pritožbene razloge in predlagata spremembo sklepa tako, da naj tožeča stranka svoje pravdne stroške nosi sama. Navajata, da je tožeča stranka nedvomno sama povzročila stroške, potrebne za izvedbo celotnega postopka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, s tem ko ni pravočasno uredila vsega potrebnega za ureditev lastniških razmerij. Druga in tretja tožena stranka sta glede na načelo zaupanja v zemljiško knjigo postopali pravilno, ko sta predvidevali, da S. B. svobodno razpolaga z nepremičnino in je nesporno njen lastnik. Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni predložila vseh ključnih listin, in sicer sklepa o dedovanju z dne 31. 7. 1964, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice na zemljišču. Da tožeča stranka svoje lastnine ni vknjižila v zemljiško knjigo, gre vsekakor presojati vsaj kot naključje, če ne kot krivdo, zato naj se plačilo stroškov v celoti presoja po 156. členu ZPP. Podredno pritožnika ugotavljata, da je tožeča stranka predlagala spremembo tožbe šele s 4. pripravljalno vlogo, zato ni upravičena do povračila pravdnih stroškov, ki so ji nastali pred tem. Odločitvi pritožnika nasprotujeta tudi zato, ker tožeča stranka ni uspela s tožbo v celoti, njen zahtevek je bil zavrnjen v točkah II., III. in V. sodbe. Uspela je zgolj z zahtevkom na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na delu nepremičnine s parc. št. 891/0, ki sedaj predstavlja nepremičnino s parc. št. 891/1, k. o. X, ki je določena v elaboratu parcelacije 2. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev sodbe v izpodbijanem delu.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je zoper tožence vložila izločitveno tožbo s primarnim in več podrednimi tožbenimi zahtevki na ugotovitev, da izvršba v različnih postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zoper dolžnika S. B., ni dopustna na nepremičnini s parc. št. 891/1 in 891/2, k. o. X, oziroma samo na parceli 891/1 k. o. X. 6. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v 160. členu v izločitvenih pravdah določa izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu, in sicer v primerih, ko sodišče ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, hkrati pa ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. V takšnem primeru odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. V obravnavani zadevi je prva predpostavka za uporabo te določbe sicer izpolnjena, saj je prvostopenjsko sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da izvršba v postopkih, ki jih vodita pritožnika kot upnika, ni dopustna glede parcele 891/1, k. o. X. Pač pa ni izpolnjena druga predpostavka za odločanje o stroških postopka po tej določbi, namreč da sta pritožnika kot upnika v izvršilnih postopkih utemeljeno mislila, da na navedeni parceli ne obstajajo pravice drugih. V sklepih izvršilnega sodišča (priloge A4 do A8), ki se nanašajo na oba pritožnika, je jasno ugotovljeno, da je tožnik kot tretji v izvršilnem postopku podal obrazložen ugovor, v katerem je na podlagi listin verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Prav zato je izvršilno sodišče njegov ugovor zavrnilo in ga napotilo na izločitveno pravdo. Pritožnika se zato ne moreta sklicevati na njuno prepričanje, da lahko dolžnik v izvršilnem postopku razpolaga s parcelo, ker je nesporno njen lastnik. Pravna teorija in sodna praksa1 v tovrstnih pravdah ugotavljata, da je uporaba 160. člena ZPP, glede na sedanjo ureditev, omejena predvsem na izvršilni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Če tožnik tožencu že v izvršbi ponudi natančne informacije in dokazila o stvarnopravni oz. obligacijski pravici na predmetu izvršbe, pa toženec oziroma upnik v izvršilnem postopku vseeno nasprotuje ugovoru, tretjemu ne preostane nič drugega, kot da vloži tožbo.

7. O stroških postopka v takem primeru sodišče odloči na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, torej po načelu uspeha. V obravnavani zadevi ima pritožba prav, da je tožnik v postopku le delno uspel z enim od podrednih tožbenih zahtevkov. Tožbo je vložil zoper tri tožence kot sospornike, ki stroške postopka krijejo po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP), tako da sta pritožnici dolžni tožniku povrniti le dve tretjini pravdnih stroškov, torej 3.974,75 EUR glede na v pritožbi neprerekano odmero tožnikovih pravdnih stroškov. Ker tožnik ni uspel s primarnim tožbenim zahtevkom na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na dveh parcelah (parc. št. 891/1 in 891/2, k. o. X), ampak le na eni (parc. št. 891/1, k. o. X), pa je njegov uspeh še nižji, po oceni pritožbenega sodišča še za polovico, torej 1.987,38 EUR. Ob tem mora pritožbeno sodišče zavrniti neutemeljeno sklicevanje pritožbe na uporabo določbe 156. člena ZPP, ki nalaga stranki, da mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju. Četudi sodna praksa široko razlaga pojem krivde iz te določbe, je tožniku ni mogoče očitati v tem, da ni pravočasno uredil zemljiškoknjižnega stanja, pri tem pa mu kot tretjemu v izvršilnem postopku zaradi spornega predmeta izvršbe ni preostalo nič drugega, kot vložitev tožbe.

8. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sklep v izpodbijani VII. točki izreka spremenilo tako, da je drugemu in tretjemu tožencu naložilo povrnitev tretjine prisojenih stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep o stroških potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker sta druga in tretja tožena stranka s pritožbo delno uspeli, jima je tožnik v tem delu dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za pritožbo (dve tretjini od 114,00 EUR je 76,00 EUR). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar mag. N. Betetto k 160. členu ter sodba VS RS II Ips 475/2008 in sklep VSL I Cp 529/2013.