Jedro

Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse, opr. št. X Pg 4131/2010 z dne 14. 6. 2012 in razveljavilo plačilni nalog (I. točka izreka) ter zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko navedenega sklepa je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožeča stranka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijan sklep v II. točki v celoti odpravi in ugodi zahtevku tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse tako, da jo oprosti plačila sodne takse, podredno pa da plačilo sodne takse odloži do izdaje odločbe

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah - ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena v zvezi s prvim odstavkom istega člena določa, da lahko sodišče pravno osebo oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti ne da bi pri tem ogrozili svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (12. člen ZST-1).

5. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla, da nima sredstev za njeno plačilo in jih tudi ne more zagotoviti v roku, ki je potreben za plačilo. Navedla je še, da ima že več kot pol leta blokiran edini transakcijski račun ter da nima drugega likvidnostnega premoženja, s katerim bi lahko zagotovila plačilo sodne takse. Z navedenimi pavšalnimi trditvami tožeča stranka tudi po presoji sodišča druge stopnje ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, bi morala tožeča stranka že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo podanost zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala. Glede na to, da iz bilance stanja za leto 2011 za tožečo stranko izhaja, da so njene kratkoročne obveznosti nižje od kratkoročnih sredstev ter glede na višino kratkoročnih poslovnih terjatev, z unovčenjem katerih bi tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča pridobila sredstva za plačilo sodne takse, ob sicer nezadostni trditveni podlagi, iz katere bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačila sodne takse, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).