Jedro

Premoženje stečajnega dolžnika ne obsega samo stvari oziroma lastninske pravice na stvareh, temveč tudi vse druge premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom načrt poteka stečajnega postopka določilo tako, kot je navedeno v upraviteljičenim predlogu določitve načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z izpodbijanim sklepom.

2.Zoper navedeni sklep je vložila upnica A. A. pravočasno pritožbo. Izpodbijanemu sklepu očita, da je nezakonit, nerazumen in nerazumljiv. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Upraviteljica je nato podala izjavo v vlogi z dne 15. 1. 2024, v kateri je odgovorila na pritožbene navedbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V štirih mesecih po začetku stečajnega postopka mora upravitelj pripraviti in sodišču predložiti otvoritveno poročilo (prvi odstavek 294. člena ZFPPIPP), ki ga sestavljalo trije deli. Otvoritveno poročilo mora vsebovati: (1) opis stečajne mase, ki vključuje podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja, (2) predlog načrta poteka stečajnega postopka za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ki vključuje opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti in (3) predlog predračuna stroškov stečajnega postopka, ki mora vključevati podatke iz drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanje stečajne mase1 in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.

6.Iz predloga načrta poteka stečajnega postopka z dne 20. 11. 2023 (PD 59), ki ga je pripravila upraviteljica in je sestavni del izpodbijanega sklepa, je razvidno, da je bil transakcijski račun že odprt. V predlogu načrta poteka stečajnega postopka je predviden datum (do 24. 11. 2023), do katerega bodo opravljene poprevzemne aktivnosti oziroma primopredaja poslov. V istem roku so predvidene tudi poizvedbe o premoženju dolžnika ter priprava otvoritvenega poročila z načrtom postopka in predračuna stroškov. V predlogu načrta poteka postopka je nadalje predviden rok za odziv upnikov na poziv za založitev sredstev za vodenje sodnega postopka v zvezi z nepremičnino (do 24. 12. 2023). Kot nadalje izhaja iz predloga upraviteljice je, v primeru odziva upnikov na poziv za založitev sredstev, potek stečajnega postopka in čas končanja tega postopka, odvisen od poteka sodnega postopka v zvezi z nepremičnino. V primeru, da se upniki na poziv ne bodo odzvali, pa je upraviteljica predvidela izvedbo aktivnosti po 331. in 374. členu ZFPPIPP ter končanje postopka do 30. 6. 2024.

7.Upnica v pritožbi navaja, da upraviteljica ni časovno definirala poteka stečajnega postopka ter da se postopek ne more voditi, v kolikor premoženja ni. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljena pritožbena navedba, da upraviteljica ne more definirati poteka postopka, v kolikor ni predhodno znano ali bo dolžnik pridobil lastninsko pravico na nepremičninah. Premoženje stečajnega dolžnika2 ne obsega samo stvari oziroma lastninske pravice na stvareh, temveč tudi vse druge premoženjske pravice, katerih imetnik je stečajni dolžnik in katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Premoženje stečajnega dolžnika vključuje tako tudi obligacijske pravice (terjatve).3 V konkretnem primeru je iz otvoritvenega poročila z dne 20. 11. 2023 razvidno, da premoženje stečajnega dolžnika predstavlja terjatev dolžnika v znesku 542.686,65 EUR do družbe B. d. o. o. Gre za terjatev stečajnega dolžnika do kupca nepremičnine za plačilo kupnine za nakup nepremičnine po kupoprodajni pogodbi z dne 22. 2. 2022. Upraviteljica je v načrtu poteka postopka predvidela dve možnosti poteka stečajnega postopka, in sicer eno v primeru, da bi upniki založili sredstva za vodenje sodnega postopka po izbrisni tožbi, drugo pa v primeru, da upniki sredstev za vodenje sodnega postopka ne bi založili. Kot je razvidno iz podatkov v spisu upniki v danem roku sredstev za vodenje sodnega postopka niso založili, zato se je kot relevantna izkazala druga predvidena možnost poteka postopka. Za slednjo je upraviteljica v načrtu poteka postopka, tako kot ji to nalaga zakon v drugem odstavku 321. člena ZFPPIPP, predvidela dejanja, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem premoženja, ki sestavlja stečajno maso (izvedba aktivnosti po 331. oziroma 374. členu ZFPPIPP) ter rok, v katerem mora ta dejanja opraviti in postopek končati (do 30. 6. 2024). Glede na dosedanje izkušnje ter prakso v stečajnih postopkih je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, mogoče šteti, da je s tem predviden čas, ki je običajno potreben za unovčenje premoženja, ki je predmet stečajne mase. Podrobnejša obrazložitev v primeru, ko stečajno maso sestavlja (ena) terjatev stečajnega dolžnika, po presoji pritožbenega sodišča ni potrebna.

8.Tudi druge pritožbene navedbe po presoji pritožbenega sodišča niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog načrta poteka stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP. Predlog načrta poteka postopka je po zakonski določbi sestavni del otvoritvenega poročila (drugi odstavek 294. člena ZFPPIPP). Sodišče lahko pri določitvi načrta poteka stečajnega postopka upošteva mnenje upniškega odbora (prvi odstavek 321. člena ZFPPIPP) zgolj v primeru, če je bil slednji imenovan. Opredelitev rokov, v katerem mora upravitelj opraviti dejanja v postopku, so predvidena zaradi spremljanja, ali poteka postopek tekoče oziroma v skladu z načelom hitrosti postopka. Ker je bila storitev odprtje transakcijskega računa že opravljena, ni utemeljena pritožbena navedba, da bi bilo potrebno to storitev (za nazaj) datumsko konkretizirati. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ni konkretizirana storitev prevzemnih aktivnosti, saj gre za dejanja v zvezi s primopredajo prostorov, premoženja in poslov po 292. členu ZFPPIPP, za katera že zakon dovolj natančno določa, kaj morajo obsegati. Glede na zakonsko določbo drugega odstavka 321. člena ZFPPIPP pa je že iz tega razloga neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi morala upraviteljica v časovnico načrta poteka stečajnega postopka vključiti tudi postopek preizkusa terjatev. Stečajna upraviteljica je tudi pojasnila, da v izogib nastanku (nepotrebnih stroškov) preizkusa terjatev še ni opravila. Predlog upraviteljice, ki ga je ta podala v vlogi z dne 15. 1. 2024 (PD 70), pa je sodišče prve stopnje že obravnavalo v sklepu z dne 17. 1. 2024.

9.Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Stečajna masa je v prvem odstavku 224. člena ZFPPIPP opredeljena kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov stečajnega postopka in plačilo terjatev upnikov.

2V stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika, katerega imetnik je ta ob začetku postopka (1. točka drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP).

3Dr. Nina Plavšak, E paket INS s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar k 224. členu ZFPPIPP, točka 9.2.1. Namen stečajnega postopka in stečajna masa.