Jedro

Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka spremenilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 4. 2020, ki je bila tožniku vročena 23. 4. 2020, v 2. točki tako, da tožniku pogodba o zaposlitvi preneha z dnem vročitve izredne odpovedi, to je z dnem 23. 4. 2020 in se tožnika s tem dnem odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj. V II. točki izreka je ugotovilo, da tožniku zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 30. 3. 2020, temveč z dnem 23. 4. 2020. V III. točki izreka je naložilo toženi stranki, da mora tožnika od vključno 31. 3. 2020 do 23. 4. 2020 prijaviti v vsa socialna zavarovanja, mu za navedeno obdobje priznati delovno dobo, obračunati bruto nadomestilo plače, izračunano od mesečnega bruto zneska plače v višini 940,58 EUR ter od tako dobljenega bruto zneska odvesti in plačati davke in prispevke in mu za čas do 23. 4. 2020 plačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2020, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je zavrnilo, kar je tožnik zahteval več ali drugače (ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da mu delovno razmerje z vsemi pravicami vključno s priznanjem delovne dobe, traja tudi od 23. 4. 2020 dalje, poziv na delo k toženi stranki, obračun mesečne bruto plače in odvod davkov in prispevkov za čas od 23. 4. 2020 do poziva nazaj na delo, izplačilo neto plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in višji znesek regresa za letni dopust). V V. točki izreka je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: - ali je pravilna ugotovitev, da je tožeča stranka huje kršila delovne obveznosti, ker je od 30. 3. 2020 izostala z dela zaradi posebnih okoliščin – varstva osemletnega otroka, glede na to, da so bile šole in vrtci zaradi epidemije zaprti; - ali je pravilno stališče sodišča, da pri odsotnosti z dela zaradi varstva osemletnega otroka, glede na to, da so bile šole in vrtci zaradi epidemije zaprti, v predmetni zadevi niso podani elementi višje sile; - ali je pravilno, da je sodišče v predmetni zadevi, ko je tožeča stranka od 30. 3. 2020 izostala z dela zaradi posebnih okoliščin – varstva osemletnega otroka, pravni standard višje sile razlagalo skladno z elementi, določenimi v obligacijskem zakoniku, ne pa na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19, ki je kot okoliščine, ki štejejo za višjo silo, določil tudi varstvo otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektov, hkrati pa uredil pravico delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela iz tega razloga; - ali je sodišče v okviru ugotavljanja elementov višje sile pravilno zaključilo, da so brez podlage navedbe tožnika, da mati za otroka v času zaprtja šol in vrtcev ni poskrbela in tudi ni bila pripravljena poskrbeti, saj je štela in tako tudi izpovedala, da si svojega delovnega časa ni mogla razporediti tako, da bi otroka varovala osem ur na dan v času katere izmed izmen pri toženi stranki; - ali je ob upoštevanju dejstva, da mati za otroka v času zaprtja šol in vrtcev ni skrbela in ni bila pripravljena skrbeti, drugih oseb, ki bi skrbele za otroka pa tožnik ni mogel zagotoviti, pravilen zaključek sodišča, da tožeča stranka ni izkazala pogojev neizogibnosti in neodvrnljivosti; - ali je ob ugotovljenih dejstvih, da je nastopila epidemija in so se zaprli vrtci in šole, da je bil tožnik takrat oče otroka, ki je bil star osem let, da nihče drug razen tožnik ni bil pripravljen prevzeti varstvo otroka, da mu je tožena stranka prav iz navedenih razlogov odobrila odsotnost do 30. 3. 2020 in da se po 30. 3. 2020 te okoliščine niso v ničemer spremenile, pravilen zaključek sodišča, da je tožnik z izostankom z dela zaradi varstva otroka huje kršil delovne obveznosti s krivdno obliko naklepa ali hude malomarnosti; - ali je pravilen zaključek sodišča, da zaradi tožnikovega izostanka z dela zaradi posebnih okoliščin – varstva osemletnega otroka, glede na to, da so bile šole in vrtci zaradi epidemije zaprti, ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov, v predmetni zadevi ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka; - ali je pravilen zaključek sodišča, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi očitane kršitve 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in ne zaradi očitane kršitve iz 4. alineje drugega odstavka 110. člena ZDR-1. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.