Jedro

V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu, v 2. in 3. točki izreka, potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in sklep o izvršbi zaradi izterjave nedenarne terjatve (odstranitve betonskih temeljev, opornega zidu...) razveljavilo, predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve ustavilo (1. točka izreka); v preostalem delu je ugovor dolžnikov kot neutemeljen zavrnilo (2. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka (3. točka izreka).

Zoper 2. in 3. točko izreka sklepa sta dolžnika vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugovoru dolžnikov ugodi, sklep o izvršbi v celoti razveljavi in izvršbo v celoti ustavi, vse s stroškovno posledico, podrejeno pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Dolžnika sta upniku podala ustrezno pobotno izjavo že v dopisu z dne 19. 06. 2006. Upnik je dolžan dolžniku C.P. plačati iz dveh sklepov o dedovanju (II D in II D) znesek 9.378,84 EUR, tako da dolg P.P. do C.P. tudi po upoštevanju in po računanju zneska iz naslova pravdnih stroškov (707,58 EUR), še vedno znaša preko 8.670,00 EUR. S tem je bila terjatev upnika do dolžnikov v celoti pobotana, še predno je upnik vložil predlog za izvršbo. Upnikova terjatev je torej že v celoti prenehala. Sodišče je pobot nepravilno ocenjevalo v okviru izvršilnega postopka, čeprav je bil pobot izveden že pred tem, dne 19. 06. 2006. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev ugovora, kolikor se je nanašal na izterjavo denarne terjatve. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v izvršilnem postopku možno le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi. Upnik je ugovoru nasprotoval, torej v pobot uveljavljena terjatev ni nesporna, ni pa tudi ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi. Sklep o dedovanju je le ugotovitvena odločba, v kateri se ugotovi obseg zapuščine in razglasijo dediči, ne vsebuje izpolnitvenih ali dajatvenih izrekov, tudi ne v konkretnem primeru. Prav tako sklepa o dedovanju na katera se sklicujeta dolžnika, ne vsebujeta sporazuma o delitvi zapuščine (običajno imenovanega dedni dogovor), na podlagi katerega bi bil sedanji upnik dolžan izpolniti v nekem roku svojo obveznost do sedanjega dolžnika. Pravilno je tako sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnika ne razpolagata z izvršilnim naslovom, iz katerega bi izhajal obstoj njune (nasprotne) terjatve. Na pravilnost odločitve ne more vplivati dejstvo, da je do pobotne izjave dolžnikov prišlo že pred izvršilnim postopkom (s tem se pritožbeno sodišče strinja) in ne šele v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Za pobotanje namreč ne zadostuje le podaja pobotne izjave, saj terjatvi s pobotom ugasneta le, če res obstajata. Za terjatev dolžnikov do upnika, ni bilo ugotovljeno, da obstaja, upoštevaje zgoraj navedene posebnosti pobotanja v izvršilnem postopku. V tem obsegu je torej sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov pravilno in zakonito zavrnilo. Glede na to pa je pravilna tudi odločitev o stroških ugovornega postopka.

Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu, potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).