Jedro

Da bi predlagatelja v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje, bi morala izpodbiti domnevo iz 2. odstavka 77. člena SPZ, kar pa jima ni uspelo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 2. 2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sodnemu izvedencu geodetske stroke mag. J. C. za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v znesku 606,12 EUR, z DDV 133,35 EUR, skupaj 739,46 EUR, kar se nakaže na račun izvedenca.

2. Zoper sklep sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izplačilo zavrne. Navajata, da izvedenec ni opravil svojega dela kot se spodobi. Ni vedel kje je meja, ampak je navedel, da po odločbi Geodetske uprave „meja poteka tam in tam“, ni preštudiral spisa, ni priskrbel dodatne dokumentacije.

3. Nasprotna udeleženka in izvedenec na pritožbo nista odgovorila.

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 3. 2015 v zvezi s popravnim sklepom z dne 2. 4. 2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da vrednost spornega mejnega prostora znaša 2.000,00 EUR; da se meja med nepremičninami s parcelama št. 759/1 in 762/1 k. o. X, v solasti predlagateljev ter parcel št. 750, 752 in 753 k. o. X, last nasprotne udeleženke, določi po že urejeni meji z odločbo GURS št. 02112-638/2010-7 iz leta 2010 in poteka od tromejnika v točki 2052, preko točk 2053 in tako dalje do točke 2059, ki so prikazane na skici sodnega izvedenca geodetske stroke mag. J. C. z dne 8. 12. 2014, ki je sestavni del tega sklepa; zahtevo predlagateljev za izločitev izvedenca zavrnilo.

5. Zoper sklep se predlagatelja pritožujeta brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, sodišče prve stopnje pa naj nato predlog za ureditev meje kot neutemeljen zavrne. Ni namreč mogoče odločiti, da se določi meja po upravni odločbi in sodišče nima pravice odločati ali upravna odločba ostane v veljavi ali ne. Sodišče ne bi smelo izdati sklepa izven obravnave, lahko ga izda le na kraju samem. Geodetka M. L. je (v upravnem postopku) mejo določila iz napačnih izhodišč. Nasprotna udeleženka do leta 2000 ni uživala spornega sveta, od vključno leta 2001 pa je lahko svet uživala. Narobe je meril tudi izvedenec geodet mag. J. C. Pooblaščenec je dobil strokovno mnenje D. P., da je geodetka M. L. na celi dolžini po širini odmerila 2,5 m sveta v škodo predlagateljev, sodišče tega mnenja ni upoštevalo.

6. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 9. 2. 2015

8. V tem postopku določitve meje je bil postavljen izvedenec geodetske stroke, ki je sodeloval na naroku na kraju samem in tudi izdelal skico, vse v skladu z določbo 134. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Svojo nalogo je opravil, zato mu pripada pravica do nagrade (249. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Nestrinjanje predlagateljev z izdelanim mnenjem in skico ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo. Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je izvedenec pregledal spis in tudi pridobil dodatno dokumentacijo (najmanj dokumentacijo iz upravnega spisa – primerjaj njegove navedbe na naroku dne 8. 12. 2014). Ker je nagrada odmerjena tudi v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami in dopolnitvami), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi zoper sklep z dne 4. 3. 2015

9. V upravnem postopku je bila meja med spornimi parcelami v zemljiškem katastru že evidentirana kot urejena meja, v skladu z določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Ur. l. RS, št. 47/2006 s spremembami in dopolnitvami).(1) Tako urejena meja je za predlagatelja sporna in sicer v obsegu, kot je razviden iz skice izvedenca geodetske stroke mag. J. C. z dne 8. 12. 2014, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Nedvomno torej gre za mejni spor, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavrniti (oziroma ga zavreči), ker ni pristojno presojati pravilnosti odločbe upravnega organa.(2)

10. Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, ta se domneva po v katastrskem postopku dokončno urejeni meji(3) (prvi in drugi odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Pri tem vrednost spornega mejnega prostora ne sme presegati dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti (tretji odstavek 77. člena SPZ). Ta predpostavka je bila v tej zadevi izpolnjena. Da bi torej predlagatelja v sodnem postopku lahko dosegla spremembo urejene meje iz upravnega postopka, bi morala izpodbiti domnevo iz drugega odstavka 77. člena SPZ.(4) Tega jima ni uspelo iz razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.(5) Zato je sodišče prve stopnje mejo pravilno in zakonito uredilo na podlagi močnejše pravice, upoštevaje (neizpodbito) domnevo močnejše pravice po v katastrskem postopku urejeni (preje dokončno urejeni) meji (prvi in drugi odstavek 77. člena SPZ). Ker je v naravi meja že označena z mejniki, je sodišče ni ponovno označevalo (in izvedencu tudi ni naložilo izdelave elaborata zaradi njenega evidentiranja v zemljiškem katastru). Upoštevaje vse povedano sodišče prve stopnje s tem, ko je razglasilo sklep o določitvi meje na naroku dne 4. 3. 2015 in ne že na naroku na kraju samem dne 8. 12. 2014 (135. in 138. člen ZNP), ni zagrešilo nobene kršitve, ki bi vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje se je izvedenec opredelil tudi do skice, ki sta jo sodišču predložila predlagatelja kot dokaz o poteku katastrske meje (in ki jima jo je izročil geometer D. P.) in pojasnil, da gre za kopijo katastrskega načrta, ki ga je tudi sam pridobil iz evidenc in ga pri izdelavi svojega mnenja tudi upošteval. 11. Predlagatelja s pritožbo izpodbijata celoten sklep, torej tudi odločitev o zavrnitvi njune zahteve za izločitev izvedenca geodetske stroke, hkrati pa v pritožbi pooblaščenec navaja, da je vesel, da izvedenca sodnica ni izločila iz postopka. Ni torej povsem jasno ali izpodbijata tudi to odločitev sodišča prve stopnje ali ne. V korist predlagateljev je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbijata tudi to odločitev. Glede na pomanjkanje razlogov za izpodbijanje te odločitve, je pritožbeno sodišče odločitev preizkusilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in ugotovilo, da sodišče prve stopnje v zvezi s to odločitvijo ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje (15. do 17. točka obrazložitve).

12. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega pravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, je urejena meja (prvi odstavek 20. člena ZEN).

Op. št. (2): Predlagatelja sta predlog za sodno določitev meje sama vložila, v nadaljevanju postopka ga nista umaknila, v pritožbi pa tudi ne pojasnita, v čem je njun pritožbeni interes za odločitev o zavrnitvi njunega predloga.

Op. št. (3): Pojmu „dokončna meja“ sedaj ustreza pojem „urejena meja“ (prvi odstavek 20. člena ZEN), ki pa je vsebinsko enak.

Op. št. (4): Domneva se močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

Op. št. (5): Predlagatelja nista zatrjevala priposestvovanja ali drugačnega načina pridobitve močnejše pravice; prvi predlagatelj je na naroku na kraju samem le pavšalno navedel, da naj bi meja odstopala od začetnega tromejnika za približno 20 cm v svet nasprotne udeleženke; lego sadnih dreves, ki naj bi včasih določevala potek meje, je pokazal na meji, ki je tudi urejena meja.