Jedro

Po določbi tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v tistih premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spora, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul. RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je tožbo vložil dne 15.10.1993 in v njej opredelil vrednost spora z zneskom 80.000,00 SIT. Ta znesek le dosega, ne pa presega za dovoljenost revizije potrebnega zneska. V obravnavani zadevi revizija ni dovoljena niti v primeru, če bi se štelo, da tožnik ni podal ocene vrednosti spora glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker se je v vlogi z dne 4.8.1994 postavil na stališče, da gre za interesno oceno vrednosti spora, ki služi zgolj odmeri sodne takse in sestavi sodišča. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mora tožena stranka z njim skleniti kupno pogodbo za dvosobno stanovanje v D., ker je bilo tožniku v zadevi P 357/91 iz krivdnih razlogov odpovedano stanovanjsko razmerje. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako ugoditev reviziji, da se sodba prve stopnje spremeni in ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku ali da se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Tožnik opozarja, da je na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona bil imetnik stanovanjske pravice, zato kasnejša sodba na njegovo pravico do odkupa ne more vplivati in da tudi sicer niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 128. člena Stanovanjskega zakona za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj mu kljub odpovedi stanovanjskega razmerja pripadajo najpotrebnejši prostori.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v tistih premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spora, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul. RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je tožbo vložil dne 15.10.1993 in v njej opredelil vrednost spora z zneskom 80.000,00 SIT. Ta znesek le dosega, ne pa presega za dovoljenost revizije potrebnega zneska. V obravnavani zadevi revizija ni dovoljena niti v primeru, če bi se štelo, da tožnik ni podal ocene vrednosti spora glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker se je v vlogi z dne 4.8.1994 postavil na stališče, da gre za interesno oceno vrednosti spora, ki služi zgolj odmeri sodne takse in sestavi sodišča. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije.

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče moralo tožnikovo nedovoljeno revizijo na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči. Ker tožnik z revizijo ni uspel, je izrek o stroških revizijskega postopka odpadel.