Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje, ko je takšno zdravljenje dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom AA zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Ljubljana najdlje do 13.3.2015. 2. Proti sklepu se je AA pritožil. V laični pritožbi navaja, da nikdar v življenju nikomur ni grozil. Res je bil v navzočnosti sodnice nekoliko razburjen. Sprašuje nas, kako bi se počutili po dveh injekcijah. Glede ljubosumja pove, da ga je žena takoj po poroki z gospo M. N. zastrupila. Da si je od tega opomogel je rabil eno leto. Otroci ne ubogajo hišnega reda. S tem se ne strinja, ker tako tudi povzročajo ogromno stroškov. Prosi, da ga sodišča pokliče na pogovor na sodišče, ali ga izpusti na prostost. Želi si Odvetniško družbo Č.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se zaveda, da sprejem osebe na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve v nujnem primeru pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine te osebe, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja (členi 19, 35 in tretji odstavek 51. člena Ustave RS). V zvezi z zadnjo ustavno pravico pa Ustava dopušča, da zakon določi izjeme od načela prostovoljnega zdravljenja. Po tej določbi namreč nekoga ni mogoče prisiliti k zdravljenju razen v primerih, ki jih določa zakon. Gre za primere, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, če zaradi duševne bolezni oziroma duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Hkrati pa mora biti zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja, zdravja ali premoženja, oziroma življenja, zdravja ali premoženja drugih.

5. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr, ko je takšno zdravljenje dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeleženca ter predvsem na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za zdravljenje udeleženca tega postopka na zaprtem oddelku psihiatrične ustanove. Tako kot prvostopenjsko sodišče tudi pritožbeno sodišče oceno izvedenca sprejema. Izvedenec je namreč ugotovil, da udeleženec trpi za paranoidno shizofrenijo, pri čemer se pojavlja tako nanašalna kot ljubosumna blodnjavost. Ima tudi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Posledica tega pa je hudo ogrožanje, tako svojega zdravja in življenja, kot tudi zdravja in življenja drugih. Pred sprejemom v bolnišnico je bil fizično agresiven do žene in hčerke, kar je v pogovoru tudi povedal. Tekom pogovora v navzočnosti sodnice in izvedenca je postajal vse bolj napet, jezav, povzdigoval je glas in končno ni hotel več sodelovati. Izvedenec je poudaril, da je v trenutnem stanju še preveč impulziven in premalo obvladan, da bi zmogel prenesti ostrejše verbalno argumentiranje in je zelo verjetno, da bi bil ponovno nasilen do svojcev. Že vse navedeno ustreza pojmu ogrožanja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Prepričljiv je zato zaključek prve stopnje, da druge oblike zdravljenja (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo), za udeleženca ne pridejo v poštev, ker pri njih ni sposoben sodelovati oziroma bo delno kritičnost do svojega stanja lahko vzpostavi šele po določenem obdobju varovanja in zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom.

7. Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 30. členom ZDZdr.