Jedro

ZIL-1 določitev datuma vložitve prijave ureja in to popolno. Kot okoliščino, relevantno za določitev datuma vložitve prijave, izrecno določa čas, ko je urad prejel prijavo z (v zakonu) določenimi najnujnejšimi sestavinami. Pri tako jasni in nedvoumni ter popolni zakonski ureditvi določitve datuma vložitve prijave - kot posebnega postopka – pa je subsidiarna uporaba določbe drugega odstavka 68. člena ZUP izključena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju urad) je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog za popravo pomote pri datumu vložitve prijave znamke št. Z-201271180. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica z vlogo z dne 12. 3. 2013 zahtevala, da urad popravi pomoto v datumu prijave znamke „ČISTA DESETKA“, ki je bila objavljena v Biltenu za industrijsko lastnino št. 2012/12 z dne 31. 12. 2012; v vlogi je navajala, da je prijavo znamke pri uradu vložila po pošti s priporočeno pošiljko, ki jo je na pošto oddala 13. 9. 2012, zato je po njenem mnenju urad kot datum prijave znamke napačno določil datum 14. 9. 2012. Po mnenju tožnice se pri določitvi datuma prijave znamke, kot ga ureja tretji odstavek 82. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1), subsidiarno uporablja določbo drugega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je tako treba za datum prejema prijave znamke upoštevati datum oddaje priporočene pošiljke na pošto. Urad je z dopisom z dne 19. 4. 2013 tožnico obvestil, da pri določitvi datuma vložitve prijave znamke ni prišlo do pomote. Dne 22. 5. 2013 pa je urad prejel vlogo tožnice po pooblaščenki A.A., odvetnici v ..., vendar navedene vloge ni upošteval, saj odvetnica A.A. ni zastopnica, vpisana v ustrezen register zastopnikov pri uradu, za zastopanje pa se lahko pooblasti le takega zastopnika (128. člena ZIL-1). Urad dalje navaja, da določitev datuma vložitve prijave znamke ureja 82. člen ZIL-1, ki v tretjem odstavku določa, da se kot datum vložitve prijave šteje datum, ko je urad prejel vse sestavine iz prvega odstavka 82. člena tega zakona, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Slovenijo, določa drugače. Navedena določba ZIL-1 je skladna z določbo 5. člena Pogodbe o pravu znamk (Uradni list RS – MP št. 28/2001), ki določa, da se datum vložitve prijave znamke dodeli na datum, ko je urad prejel zahtevane sestavine znamke (določene v pododstavku (b) prvega odstavka 5. člena). V obravnavani zadevi je urad kot datum vložitve prijave znamke št. Z-20127110 določil datum 14. 9. 2012, to je datum, ko je urad prejel prijavo znamke. Za določitev datuma vložitve prijave znamke namreč ni relevanten datum, ko se prijava znamke odda priporočeno na pošti, temveč datum, ko je urad prijavo prejel. Taka je tudi redna praksa urada. Ker je bil datum vložitve prijave znamke pravilno določen in v zvezi s tem ne gre za pomoto v datumu prijave na potrdilu o prejemu prijave, niti pri objavi prijave v Biltenu za intelektualno lastnino, je urad v skladu z 78. členom ZIL-1 v povezavi s tretjim odstavkom 223. člena ZUP sklenil, da se predlog tožnice za popravo pomote zavrne.

2. Tožnica vlaga tožbo, ker po njenem mnenju v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa zakon ni bil pravilno uporabljen. Tožnica meni, da je odločitev v izpodbijanem sklepu v nasprotju s kogentnimi določbami ZUP, in sicer drugega odstavka 68. člena, ki določa, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Tožnica pa je prijavo znamke „ČISTA DESETKA“ oddala priporočeno na pošti 13. 9. 2012 in je torej to dan, za katerega se šteje, da je urad prejel prijavo znamke. Nepravilno je tolmačenje urada, da tretji odstavek 82. člena ZIL-1 predstavlja lex specialis glede na določbo 68. člena ZUP. ZIL-1 namreč ne vsebuje nobene specialne določbe glede datuma prijave, če je prijava vložena s priporočeno pošiljko, zato je potrebno uporabiti splošno določbo 68. člena ZUP. Glede na to je datum prijave znamke, kot ga upošteva urad, to je 14. 9. 2012, napačen ter je v tej posledici izpodbijani sklep nezakonit. Tožnica sodišču predlaga, naj odloči, da se izpodbijani sklep urada spremeni tako, da se njenemu predlogu za popravo pomote pri datumu vložitve prijave znamke št. Z-201271180 ugodi in se kot datum prijave šteje 13. 9. 2012, poprava pomote pa se objavi v Biltenu za industrijsko lastnino. Podrejeno tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne uradu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri izpodbijanem sklepu ter se sklicuje na razloge, na katerih sklep temelji. Dodatno navaja, da ZIL-1 za prijave, vložene priporočeno po pošti, ne vsebuje drugačnih določb o določitvi datuma vložitve, kot izhaja iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona. Enako velja za Pogodbo o pravu znamk. Toženka se dalje sklicuje še na 127. člen ZUP ter prvi odstavek 222. člena tega zakona. Dodaja, da se pri uradu vlagajo prijave tudi za mednarodno registracijo znamk in tudi prijave za znamke Skupnosti, za katere veljajo enaka pravila za določitev datuma vložitve prijave znamk ter urad pri vseh navedenih prijavah pri določanju datuma vložitve določi ta datum na dan prejema prijave, vendar tako ravnanje še nikoli ni bilo postavljeno pod vprašaj ne pri Mednarodnem uradu za intelektualno lastnino in ne pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, niti pri sodišču (na primer v zadevah v zvezi z uveljavljanjem pravic iz znamk). Glede na to toženka meni, da je odločitev urada v izpodbijanem sklepu pravilna ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev o zavrnitvi predloga tožnice za popravo pomote pri datumu vložitve prijave znamke št. Z-201271180, ki jo je urad oprl na določbo tretjega odstavka 82. člena ZIL-1. 6. Po tretjem odstavku 82. člena ZIL-1 se kot datum vložitve prijave šteje datum, ko je urad ob upoštevanju 83. člena tega zakona (ki ureja posebnosti pri določitvi datuma vložitve patentne prijave) prejel vse sestavine prijave iz prvega odstavka tega člena (to pa so: - navedba, iz katere je mogoče razbrati, da se zahteva pridobitev določene pravice; - podatki, ki omogočajo uradu ugotovitev identitete prijavitelja ali vzpostavitev stika z njim; - najnujnejše sestavine prijave za pravico, katere pridobitev se zahteva - po drugem odstavku tega člena je za znamko to prikaz znaka in navedba blaga ali storitev, za katere se zahteva varstvo), razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določata drugače. 7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je urad sestavine prijave znamke št. Z-201271180, ki so ustrezale prej navedenim v 82. členu ZIL-1 določenim sestavinam, prejel 14. 9. 2012. Zato je ob sklicevanju na zakonsko določbo tretjega odstavka 82. člena ZIL-1 kot neutemeljeno zavrnil navedbo tožnice, da bi kot datum vložitve prijave moral biti določen 13. 9. 2012, ki je dan, ko je tožnica prijavo, ki jo je poslala s priporočeno poštno pošiljko, oddala na pošto, in predlog tožnice za popravo pomote pri datumu vložitve prijave zavrnil. 8. Tudi po presoji sodišča tožnica brez podlage zatrjuje, da bi ob subsidiarni uporabi drugega odstavka 68. člena ZUP kot datum vložitve prijave znamke moral biti določen dan oddaje prijave na pošto, ki oziroma ker je bila poslana priporočeno. Tako ZIL-1 v prvem odstavku 6. člena kot ZUP v drugem odstavku 3. člena namreč napotujeta na subsidiarno uporabo ZUP v primeru, ko posameznih vprašanj z zakonom - v obravnavanem primeru z ZIL-1 - določeni posebni upravni postopek ne ureja. ZIL-1 pa določitev datuma vložitve prijave ureja, in to popolno. Kot okoliščino, relevantno za določitev datuma vložitve prijave, izrecno določa čas, ko je urad prejel prijavo z (v zakonu) določenimi najnujnejšimi sestavinami. Pri tako jasni in nedvoumni ter popolni zakonski ureditvi določitve datuma vložitve prijave - kot posebnega postopka – pa je subsidiarna uporaba določbe drugega odstavka 68. člena ZUP izključena; ob tem ko je po mnenju sodišča, čeprav to glede na prej podano stališče sodišča niti ni bistveno, z navedeno določbo ZUP sploh urejena izjema od splošnega pravila pri urejanju drugega vprašanja, to je vprašanja pravočasnosti vloge ter torej niti ne gre za določbam 82. člena ZIL-1 analogno določbo. Sodišče se s tožnico tudi ne strinja, da je šteti ureditev vprašanja določitve datuma vložitve prijave v tretjem odstavku 82. člena ZIL-1 za nepopolno, ker ne ureja primera, ko se prijava pošlje priporočeno po pošti. Z določitvijo kot relevantne okoliščine časa, ko je urad prijavo prejel, je namreč ureditev vprašanja določitve datuma vložitve prijave v določbi tretjega odstavka 82. člena ZIL-1 (kot pravilo posebnega upravnega postopka) vsebinsko popolna (nobena od metod razlage po mnenju sodišča ne vodi do drugačnega rezultata) ter kot taka pri uporabi izključuje dopolnjevanje z upoštevanjem v pravilih splošnega upravnega postopka urejenih vprašanj.

9. Drugače, kot določa tretji odstavek 82. člena ZIL-1, bi lahko bil določen datum vložitve prijave le v primeru, če bi tako določal ta zakon (npr. za posamezno pravico industrijske lastnine) ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Slovenijo. Da bi relevantna vsebinsko drugačna pravna ureditev določitve datuma vložitve prijave obstajala, pa tožnica niti ne trdi in tudi ne prereka navedb urada v izpodbijanem sklepu, da (mednarodna) Pogodba o pravu znamk vsebuje v 5. členu vsebinsko identično ureditev določitve datuma vložitve prijave (znamke), po kateri se kot datum vložitve prijave (tudi) dodeli datum, ko je urad prejel prijavo oziroma predpisane nujne elemente prijave.

10. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. O stroškovnem zahtevku tožnika pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar (med drugim) sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.