Jedro

Ravno ravnanja in vedenje nasprotne udeleženke je tisto, kar preprečuje, da bi lahko sodišče sprostilo stike, ki so zaenkrat določeni pod nadzorom. Nepredvidljivo, neodgovorno in nevarno vedenje nasprotne udeleženke je lahko ogrožujoče za vse tri mladoletne otroke, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prav, da se še naprej nadaljujejo stiki pod nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z 21. 1. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je lahko prihajala na stike v L. le do septembra 2020, sedaj pa tega ne more več početi, ker nima prevoza. Otroke zelo pogreša in otroci pogrešajo njo. Upira se stikom pod nadzorom na CSD, saj otrokova korist narekuje samostojne stike. Svoj izostanek je vedno opravičila. Sama je brez denarja, zato v L. na stike ne more hoditi, poleg tega ima pogosto druge neodložljive opravke. Oče nikoli ni pripeljal otrok na stik k njej na G. Telefonski stiki se ne izvajajo, ker jih oče preprečuje oziroma omejuje. Zaradi izpodbijane odločitve nastaja njej in mladoletnim otrokom nepopravljiva škoda. Kršeni so 2., 22. in 23. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je spregledalo, da je mati za otroke skrbela od rojstva dalje.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, s katero bi imela stike z vsemi tremi otroki vsako sredo od 9. do 18. ure na naslovu na G., kjer stanuje. Predlog je utemeljila z navedbo, da je za otroke samostojno skrbela več kot 5 let, da so stiki, ki so določeni pod nadzorom, preozki in niso v korist otrok ter jih zato želi opravljati samostojno, brez nadzora, z vsemi tremi otroki hkrati. Navaja še, da je uvidela svoje napake in se že več kot leto dni odvaja od mamil in je na metadonski terapiji.

6. Prvostopenjsko sodišče je njen predlog zavrnilo, saj je ugotovilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, pri čemer je pravilno upoštevalo določilo 161. člena Družinskega zakonika (DZ), po katerem se izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in sodno prakso, po kateri je začasna odredba nujen ukrep. Pravilno je ugotovilo, da nasprotni udeleženki potrebe po izdaji začasne odredbe ni uspelo izkazati niti s stopnjo verjetnosti, prav tako ji ni uspelo izkazati s stopnjo verjetnosti nobene od trditev, s katerimi je utemeljevala izdajo začasne odredbe.

7. Prvostopenjsko sodišče je uredilo stike nasprotne udeleženke z vsemi tremi sinovi z dvema sklepoma, in sicer najprej s sklepom z 22. 7. 2020, ko je uredilo stike pod nadzorom vsako sredo od 14. do 16. ure ter jih je na podlagi poročila centra za socialno delo z 8. 10. 2020 (list.št. 203) korigiralo tako, da je z začasno odredbo z 10. 12. 2020 določilo ločene stike za starejša sinova in za mlajšega sina. Strokovni delavci centra za socialno delo so namreč opazili, da je morala nasprotna udeleženka na stikih večino časa posvetiti najmlajšemu, enoinpol letnemu A., starejša sinova B. in C. pa sta se med tem časom dolgočasila. Zaradi precejšnje starostne razlike med sinovi so priporočili, da bi bilo smotrno stike med starejšima sinovoma in mlajšim sinom razdružiti, kar je prvostopenjsko sodišče tudi storilo.

8. Stiki med nasprotno udeleženko in sinovi so v septembru 2020 potekali redno, v oktobru in novembru je prišla nasprotna udeleženka le na en stik, decembra in januarja pa ni bil izveden noben stik. Center za socialno delo z nasprotno udeleženko ni mogel vzpostaviti kontakta, niti ugotoviti razlogov za izostanek, ne napraviti ocene po spremembi. Pritožbene navedbe, da naj bi nasprotna udeleženka vsak izostanek opravičila, zato niso utemeljene ampak je izkazano ravno obratno. Delavci centra za socialno delo z nasprotno udeleženko niso mogli vzpostaviti kontakta, nasprotna udeleženka se ni odzvala vabilu na razgovor, kjer bi center naredil evalvacijo stikov in se pogovoril o morebitnih izboljšavah.

9. Pritožbeno sodišče sicer verjame nasprotni udeleženki, da je na otroke čustveno navezana in da so otroci čustveno navezani nanjo. Tako izhaja tudi iz podatkov spisa, starejša dva dečka sta to tudi sama povedala, in sicer, da sta na mater ne le čustveno navezana, ampak jo tudi pogrešata. Sodišče tudi ni spregledalo, da je nasprotna udeleženka v preteklosti za otroke skrbela, zato so ti pritožbeni očitki neutemeljeni. Težava ni v čustveni navezanosti otrok in matere, ampak v nezanesljivosti, nepredvidljivosti in neodgovornosti nasprotne udeleženke ter tveganju, ki ga njeno vedenje za otroke predstavlja in vsekakor ni v njihovo korist. Zaradi odvisnosti (od mamil) nasprotna udeleženka ne ravna (vedno) tako, kot se od odgovornega roditelja pričakuje in je v korist mladoletnih otrok.

10. Nasprotna udeleženka svojih trditev o zdravljenju in prekinitvi odvisnosti ni izkazala niti s stopnjo verjetnosti. Kot izhaja iz poročila centra za socialno delo je njeno vedenje lahko nevarno (ne drži se pravil in do zaposlenih občasno izkazuje agresivno vedenje). Ravno ravnanja in vedenje nasprotne udeleženke je tisto, kar preprečuje, da bi lahko sodišče sprostilo stike, ki so zaenkrat določeni pod nadzorom. Nepredvidljivo, neodgovorno in nevarno vedenje nasprotne udeleženke je lahko ogrožujoče za vse tri mladoletne otroke, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prav, da se še naprej nadaljujejo stiki pod nadzorom. Nasprotna udeleženka bo morala izkazati, da je vredna zaupanja in lahko skrbi za mladoletne otroke. Začeti mora sodelovati s centrom za socialno delo ter se pogovoriti o morebitnih spremembah oziroma izboljšavah (že) določenih stikov.

11. Pritožbeno sodišče sicer verjame nasprotni udeleženki, da ima zaradi stikov, ki so določeni na Centru za socialno delo v L. (nasprotna udeleženka pa živi na G.), stroške, povezane s prevozom, vendar po drugi strani tudi nasprotni udeleženec ne more voziti vseh treh otrok na stike na G., saj bi to predstavljalo obremenitev tako za otroke, ki imajo šolske obveznosti, kot tudi za nasprotnega udeleženca, ki hodi v službo in sam skrbi za vse tri otroke. Nasprotna udeleženka bo morala poiskati finančna sredstva za prevoze na stike, lahko tudi s pomočjo centra za socialno delo, s katerim bo morala tudi sicer začeti redno sodelovati že zaradi ureditve stikov s sinovi.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podane v pritožbi zatrjevane kršitve Ustave in EKČP, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).