Jedro

Vročevalec je torej ravnal po 1. odst. 141. čl. ZPP, očitno pa je, da je z njegove strani izostalo postopanje po 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP, saj v spisu o tem ni podatkov (tj. predhodno pisno sporočilo odsotnemu naslovniku, kdaj bo vročitev pisanja ponovno poskušana). Ker torej ni mogoče zaključiti, da je bila tožba v odgovor tretjemu tožencu pravilno vročena, s tem ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi tretjega toženca Z.R. se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se v delu, kolikor je naloženo solidarno plačilo tam navedenih zneskov tudi tretjemu tožencu, r a z v e l j a v i in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje vsem trem toženim strankam naložilo nerazdelno plačilo prvi tožeči stranki: a) zneska 1.722.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 250.000,00 SIT od 15.11.2003, od 250.000,00 SIT od 15.12.2003, od 250.000,00 SIT od 15.1.2004, od 472.000,00 SIT od 31.1.2004, od 250.000,00 SIT od 31.1.2004 in od 250.000,00 SIT od 15.3.2004, vse do plačila; b) SIT protivrednost zneska 7.145,86 EUR po srednjem tečaju BS na dan 16.6.2004 in SIT protivrednost zneska 316,47 EUR nateklih obresti po srednjem tečaju BS na dan 16.6.2004 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od SIT protivrednosti zneska 7.145,86 EUR od 16.6.2004 do plačila in od zneska SIT protivrednosti 316,47 EUR od 10.9.2004 do plačila; višji zahtevek, ki zadeva plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska SIT protivrednosti 316,47 EUR od 16.6.2004 do 10.9.2004 je zavrnilo. Vsem trem toženim strankam je naložilo nerazdelno plačilo drugi tožeči stranki SIT protivrednosti zneska 4.251,47 EUR po srednjem tečaju BS na dan 16.6.2004 in znesek SIT protivrednosti 170,51 EUR nateklih obresti po srednjem tečaju BS na dan 16.6.2004 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od SIT protivrednosti zneska 4.251,47 EUR od 16.6.2004 do plačila in od zneska SIT protivrednosti 170,51 EUR od 10.9.2004 do plačila; višji zahtevek, ki zadeva plačilo zakonskih zamudnih obresti od SIT protivrednosti 170,51 EUR od 16.6.2004 do 10.9.2004 je zavrnilo. Toženim strankam je naložilo, da so dolžne nerazdelno povrniti tožečima strankama pravdne stroške v znesku 111.687,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.1.2005 do plačila.

Proti navedeni sodbi je tretji toženec Z.R. po svoji tedanji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da način vročitve tožbe tretjemu tožencu ne izkazuje pravilne osebne vročitve. Zakon za pravilno osebno vročitev za primer, če vročevalec naslovljenca ne najde doma, narekuje, da poizve, kje naj ga najde in mu pusti obvestilo iz 1. in 2. odst. 140. čl. ZPP s tam določenimi pogoji in mu sporoči, naj bo določen dan ob določeni uri v svojem stanovanju ali na delovnem mestu. Če taka vročitev obvestila ni mogoča, vročevalec pusti sporočilo v nabiralniku ali na vratih stanovanja. Fikcija opravljene vročitve je dopustna šele po neuspešnem poskusu osebne vročitve, ko mora vročevalec pustiti pisno obvestilo, da je bila opravljena ponovna vročitev in le, če tudi tedaj ni bila možna osebna vročitev. Iz spisa ni razvidno, da bi 18.12.2004 vročevalec 3. tožencu pustil zahtevano obvestilo. Glede na nepravilno vročanje tožbe v odgovor sodišče zamudne sodbe ne bi smelo izdati. Nadalje temelji sodba med drugim na listini, računu št. 212, ki je sestavljena v tujem jeziku in ne more biti osnova za izdajo zamudne sodbe. Poleg tega pa ni izpolnjena zahtevana predpostavka sklepčnosti.

Tožeči stranki sta po svojem pooblaščencu odgovorili na pritožbo, predlagali njeno zavrnitev ter uveljavljali povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba tretjega toženca je utemeljena.

Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi ta, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor (1. tč. 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Tožba je ena od tistih vlog, ki se vroča osebno stranki (1. odst. 142. čl. ZPP). Če vročevalec naslovnika takšne vloge ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz 1. in 2. odst. 140. čl. zakona, pod pogoji, ki so tam navedeni, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. čl. ZPP). Če vročitev sporočila na navedeni način ni mogoča, ga vročevalec pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oz. na vratih (4. odst. 142. čl. ZPP). Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. oz. 141. čl. tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena (5. odst. 142. čl. ZPP).

V obravnavanem primeru je iz spisa razvidno, da je poštni vročevalec 18.12.2004 tožbo s pozivom za odgovor poskusil osebno vročiti tretjemu tožencu; gre za obvestilo o prispelem pismu, v katerem naslovnika obvešča, da ni bila možna osebna vročitev, pa tudi ne vročitev odraslim članom gospodinjstva, hišniku ali sosedu, in da lahko naslovnik pisanje prevzame na tam navedeni pošti v 15 dneh, šteto od 19.12.2004 dalje (l.št. 14). Vročevalec je torej ravnal po 1. odst. 141. čl. ZPP, očitno pa je, da je z njegove strani izostalo postopanje po 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP, saj v spisu o tem ni podatkov (tj. predhodno pisno sporočilo odsotnemu naslovniku, kdaj bo vročitev pisanja ponovno poskušana).

Ker torej ni mogoče zaključiti, da je bila tožba v odgovor tretjemu tožencu pravilno vročena, s tem ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo, kolikor se ta nanaša na tretjega toženca, razveljaviti, ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (1. odst. 354. čl. ZPP).