Jedro

Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče postopek v pravdni zadevi tožeče stranke A., d.o.o. - premoženje izbrisane pravne osebe, ..., zoper toženo stranko B. B. zaradi plačila 36.000,00 EUR s pripadki. Tožena stranka v svoji vlogi predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Sklicuje se na določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (opr. št. II P 586/2020 z dne 9. 3. 2022) ne odloča Višje sodišče v Ljubljani, saj so za to podani tehtni razlogi. Tožena stranka je namreč med postopkom postavila pobotni ugovor, ki se nanaša na vlaganja v predmetno stanovanje, ki ga je prvostopno sodišče zavrnilo, s sklicevanjem na ničnost predmetne najemne pogodbe v delu, ki se nanaša na vlaganja, prav tako je trdila, da tožena stranka vlaganj ni izvedla, pri tem pa se je sklicevalo, da gre za že razsojeno zadevo in sklicevalo tudi na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani iz postopka opr. št. XI Pg 2884/2014, ki je postala pravnomočna, ker je prav Višje sodišče v Ljubljani pritožbo tožene stranke zoper prvostopno sodbo zavrnilo kot neutemeljeno. Čeprav ne gre za že razsojeno zadevo, ostaja dejstvo, da se je Višje sodišče v Ljubljani do pomembnih vprašanj glede vlaganj in s tem povezanih pravnih vprašanj, že opredeljevalo v postopku, ki je tekel pod opr. št. XI Pg 2884/2014, kar pomeni, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki pridejo v poštev tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo. Ponovno odločanje istega pritožbenega sodišča bi zato vsekakor poseglo v videz nepristranskosti sodišča oziroma videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi. Predlaga, da se zadeva odstopi vrhovnemu sodišču, ki naj odloči o prenosu krajevne pristojnosti in sicer, naj se določi za reševanje pritožbe Višje sodišče v Celju.

2. Tožeča stranka je odgovorila na predlog za prenos krajevne pristojnosti. Poudarja, da je ta neutemeljen. Stališče tožene stranke je absurdno. Ni izkazanih nobenih tehtnih razlogov za prenos, tožena stranka pa se ob pomanjkanju vsebinskih opredelitev le pavšalno sklicuje na obstoj možnosti, da bo Višje sodišče v Ljubljani ob ponovnem odločanju poseglo v videz nepristranskosti, kar pa ne more biti tehten razlog za prenos zadeve na drugo sodišče. Tudi v tem primeru je mogoče šteti, da gre za zgolj za zavlačevanje postopka, kar pa predstavlja očitno zlorabo procesnih pravic.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča, ali če so za to podani še kakšni drugi tehtni razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.

5. Okoliščina izpostavljena v predlogu, da se je isto sodišče že opredelilo do pravnih vprašanj in izpostavljenih dejstvih v zadevi XI Pg 2884/2014, ki so lahko pravno odločilna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, ne predstavljajo razlogov iz citirane zakonske določbe. Sodniki so pri odločanju vselej vezani na ustavo in zakon in v teh okvirjih odločajo strokovno in nepristransko. Okoliščina, da je senat v drugi zadevi pred istim sodiščem v pritožbenem postopku že odločal o zahtevkih strank, oziroma, da je sodišče glede posameznih dejstev in pravnih stališč, ki so lahko pravno pomembna tudi pri odločanju v predmetni zadevi, že zavzelo stališče in se do njih že opredelilo v navedeni drugi zadevi, ne more predstavljati posega v videz nepristranskosti sodišča. Gre za polje sodniškega odločanja, ki je lahko predmet strokovne presoje in preizkusa v postopkih rednih in izrednih pravnih sredstev, ne predstavlja pa okoliščin, ki bi lahko okrnile videz nepristranskosti sojenja v predmetni zadevi, ki se obravnava pred istim višjim sodiščem.1

6. Vrhovno sodišče je ob povedanem predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

1 Primerjaj na primer sklep VS RS I R 51/2022 z dne 18. 5. 2022.