Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog glede na zatrjevane dejanske okoliščine pravilno obravnavalo kot institut ureditvene začasne odredbe. V skladu z zahtevanimi materialnopravnimi predpostavkami za izdajo ureditvene začasne odredbe je pravilno presojalo verjeten obstoj terjatve ter verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk iz 2. ali 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju toženec) naložilo v roku 24 ur umakniti lesene palete iz nepremičnine z ID znakom 882/7 (točka I. izreka), tožencu prepovedalo za čas veljavnosti začasne odredbe posegati v to nepremičnino s ponovnim nastavljanjem lesenih palet ali katerihkoli drugih predmetov (točka II. izreka), za primer, če toženec ne bo prostovoljno izpolnil svoje obveznosti, določilo, da lahko to storita tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) sami ali na stroške toženca zaupata izvršitev tretji osebi (točka III. izreka), za primer, če toženec ne bo opustil ravnanj opredeljenih v točki II. izreka, odločilo, da se mu izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR (točka IV. izreka) ter odločilo, da velja začasna odredba do pravnomočnosti sklepa, izdanega v motenjskem sporu opr. št. P 90/2020 (točka V. izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnikoma stroške v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe v znesku 153,20 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka VI. izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo toženec z navedbo, da ga izpodbija v celoti iz razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Glede pogoja verjetnega obstoja terjatve očita dvom v nepristranost sodišča, ki se je postavilo na stališče, da toženec sploh naj ne bi imel posesti na nepremičnini 882/7, ki bi naj bi v naravi predstavljala dovozno pot k parceli 882/6. Ti razlogi že predstavljajo razsojanje o glavni stvari, tožnika pa neutemeljeno odrekata tožencu kakršnokoli posest na nepremičnini 882/7, ki je v celoti v lasti toženca. Toženec v celoti zavrača ugotovitev sodišča, da te parcele naj ne bi imel v posesti, o čemer se je navsezadnje prepričalo sodišče po istem sodniku v pravdi P 114/2019. Izpostavlja, da iz fotografije z dne 9. 2. 2021 izhaja, da ima toženec v kotu parcele 882/5 naložen kup lesenih štukov, katere je lahko na to stran spravil samo tako, da jih je pripeljal z vozilom preko svoje parcele 882/7. Edino preko lastne parcele 882/7 lahko toženec dostopa z raznimi vozili do parcele 882/5 in vrta. Nadalje izpostavlja dodatno kršitev določb postopka, saj so razlogi sodišča v nasprotju z izrekom začasne odredbe. Sodišče pod točko 9 navede, da bi toženec lahko palete naložil eno na drugo in tako ne bi oviral prehoda tožnikoma, medtem ko iz izreka začasne odredbe izhaja, da sodišče prepoveduje tožencu za čas veljavnosti začasne odredbe poseganje v sporno nepremičnino z nastavljanjem katerihkoli predmetov. Takšno nasprotje med razlogi sklepa in izrekom predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja zatrjuje, da tožnika zavajajoče navajata in s fotografijami želita izkazati, da ne moreta uporabljati poti za dostop do svoje garaže in dvorišča. Toženec je dostavil fotografije, iz katerih je razvidno, da je na dvorišče tožnikov nemoteno pripeljalo dostavno vozilo pošte, nadalje iz fotografije z dne 9. 2. 2021 mimo tam naloženih palet neovirano zapeljalo in parkiralo pred garažo tudi dimnikarsko vozilo. Vse to dokazuje, da so lažne navedbe tožnikov, ki jim je sodišče nekritično sledilo, da je tožnikoma onemogočen dostop do njune parcele 882/6 in morebitnim intervencijskim vozilom. Tožnika očitno zlorabljata institut začasne odredbe in je bistvo postopka le maščevanje, ker je toženec uspel v pravdi opr. št. P 114/2019, v kateri je sodišče pravnomočno zavrnilo tožbo prvotožnika, s katero je zahteval ugotovitev lastninske pravice na sporni parceli 882/7. Nadalje toženec izpostavlja, da je širina voznega pasu od palete do parcele 882/6 še vedno krepko več kot tri metre in to omogoča ne samo prevoz za interventna vozila, temveč tudi za vsa tovorna vozila. Nadalje izpostavlja, da sta tožnika 21. 10. 2020 zlonamerno urejala svojo parcelo 882/6 tako, da sta napravila stopnico in jo zaščitila z betonskim robnikom, zaradi te ovire je sedaj potrebna uporaba večje širine sporne parcele 882/7. Vse to je razvidno iz priloženih fotografij. Izpostavlja, da je med paletami in potjo na parceli 882/7 dovolj prostora za vožnjo s tovornjakom. Prilaga fotografijo z dne 4. 1. 2021, iz katere je razvidno, da je tožnica svoje osebno vozilo nalašč usmerila na palete in vozilo slikala tako manipulativno, da bi izgledalo kot da ne more na svoje zemljišče. Istočasno je tudi sam slikal vozilo tožnice iz višje strani in iz fotografije je razvidno, da je imela tožnica več kot dovolj prostora, če bi hotela nemoteno zapeljati na dvorišče pred svojo hišo. Nadalje pritožba poudarja, da je do sodnih postopkov prišlo zaradi zlonamernega ravnanja tožnikov, ki sta se obnašala v nasprotju s tistim, kar so se pravdne stranke ustno dogovorile, in sicer, da bosta vzajemno dovolili služnost voženj in hoje na njunih nepremičninah 882/6 in 882/7. Poudarja, da predstavlja začasna odredba popolnoma nesorazmeren poseg v njegovo lastninsko pravico, ker s svojim ravnanjem - s tem, da je naložil palete na parcelo 882/7, ni v nobenem primeru oviral dostopa preko te parcele do njune parcele 882/6. Zato tudi verjetnost terjatve ne obstaja, saj je posest tožnikov, ki se tiče voženj in hoje po parceli 882/7 za potrebe zemljišča 882/6, ostala popolnoma nedotaknjena in tako ne trpita nobenih neugodnih posledic, ki bi utemeljevale izdajo izpodbijane začasne odredbe.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo zavračata pritožbene očitke ter se zavzemata za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem sporu o motenju posesti1 sta tožnika že drugič predlagala izdajo tako imenovane ureditvene začasne odredbe. S prvo začasno odredbo2 je bilo tožencu naloženo umakniti parkirano osebno vozilo z nepremičnine 882/7 (v nadaljevanju sporna parcela), nadalje se je tožencu prepovedalo za čas veljavnosti začasne odredbe posegati v sporno parcelo s ponovnim parkiranjem ter ležanjem na njej. Ker sedaj obravnavani predlog temelji na novih okoliščinah, je sodišče prve stopnje predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe, s katerim predlagata, da se tožencu naloži umakniti lesene palete s sporne nepremičnine, štelo kot nov samostojen predlog.

6. Sodišče prve stopnje je predlog glede na zatrjevane dejanske okoliščine pravilno obravnavalo kot institut ureditvene začasne odredbe. V skladu z zahtevanimi materialnopravnimi predpostavkami za izdajo ureditvene začasne odredbe je pravilno presojalo verjeten obstoj terjatve3 ter verjeten obstoj ene izmed alternativno določenih predpostavk iz 2. ali 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pravilno je obravnavalo tudi nadaljnji pogoj - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja (tako imenovana reverzibilnost)4. Sodišče tudi pravilno upoštevalo, da je dokazni standard za odločitev o izkazanosti pravno pomembnih dejstev nižji, ker zadošča verjetnost. 7. Sodišče druge stopnje v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v povezavi z določbo 239. in 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ter v okviru pritožbeno izpostavljenih kršitev ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka, tudi ne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je navedlo jasne razloge na podlagi katerih je predlogu ugodilo. Z zapisom v točki 9 obrazložitve: „Toženec je položil lesene palete posamično eno zraven druge po tleh na parc. št. 882/7, na delu, kjer je pred tem parkiral svoje vozilo, umik katerega mu je sodišče z začasno odredbo že odredilo. Navedeno kaže na to, da je le te postavil zaradi nagajanja tožečima strankama v obit že izdane začasne odredbe. Pred tem palete na tem mestu niso bile položene. Palete bi toženec lahko zložil tudi ene na drugo, tako, da ne bi oviral prehoda tožečima strankama ali bi jih odložil kjerkoli na svoji sosednji nepremičnini .....“, je sodišče zgolj pojasnjevalo verjeten obstoj 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ5, zato nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, kot to želi prikazati pritožba, ni podano.

8. Bistveni pritožbeni očitek se nanaša na nestrinjanje z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje o verjetnem obstoju tožnikove terjatve, ki pa je v celoti neutemeljen, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9. Sodišče druge stopnje mora najprej poudariti vsebinsko značilnost posestnega varstva ter njegov namen, ki je v hitrosti zavarovanja spornega posestnega stanja ne glede na morebitne stvarne ali druge pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni nepremičnini6, kar pomeni, da že spor zaradi motenja posesti sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega stanja. Zakonska ureditev varstva motenja posesti nalaga tudi preprečitev ter sankcioniranje samovoljnega enostranskega spreminjanja posestnega stanja, kar pa še toliko bolj velja za začasne odredbe izdane v takem sporu.

10. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o verjetnem izkazu terjatve, saj izhaja takšen zaključek iz navedb in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podali in vložili v spis v dosedanji fazi postopka. Med pravdnima strankama namreč ni sporna posest tožnikov glede dovoza preko parc. št. 882/7 do stanovanjske hiše, le to toženec v odgovoru na tožbo izrecno priznava (list. št. 11 v spisu). Sodišče pa je pravilno zaključilo, da je verjetno izkazana posest tožnikov na sporni parceli ter tudi, da je bil z nastavitvijo palet, spremenjen dotedanji način izvajanja posesti tožnikov. Pritožbeni očitki, da „zaključek sodišča pod točko 7 obrazložitve predstavlja očiten dvom v nepristranost sodišča, saj se sodišče postavi na stališče, da toženec sploh naj ne bi imel posesti na nepremičnini 882/7 ...“, izhaja iz toženčevega razumevanja terjatve v posestno motitveni pravdi, ki pa ni enako argumentaciji sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje argumentacijo sodišča potrjuje, saj ta izhaja tudi iz drugega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki določa, da ima pravico do varstva posesti tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja. Toženec v navedbah pod točko II odgovora na tožbo namreč sam priznava posest tožnikov na parceli 882/7 s tem, ko navaja, da sta tožnika dejanja na parceli izvajala na skrivaj in z zlorabo zaupanja. Ker je bila v postopku verjetno izkazana posest na celotni sporni parceli, se vse pritožbene navedbe in dokazi, s katerimi toženec dokazuje, da kljub paletam tožnika lahko vozita do svoje stanovanjske hiše, pokažejo za nebistvene in zato sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.7

11. Konkretne ugotovljene okoliščine nadalje izpolnjujejo tudi obstoj predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, kot je to v točki 9 obrazložitve pojasnilo sodišče prve stopnje, in sicer, da toženec tudi v primeru, če se izda predlagana začasna odredba kot ureditvena odredba, nato pa tožnika z zahtevkom v glavni stvari ne bi bila uspešna, ne bo utrpel prav nobenih, kaj šele hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Za predlagano začasno odredbo (odstranitev naloženih palet) velja tudi predpostavka vrnitve v prejšnje stanje, če tožnika z zahtevkom o glavni stvari ne bi uspela. V tem primeru bo toženec lahko palete naložil na sedanje mesto.

12. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor tožnikov pa ni pripomogel k rešitvi pritožbe, zato so dolžne pravdne stranke kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

1 Tožnika s tožbo v posestno motitveni pravdi zahtevata ugotovitev motenja njune mirne posesti dostopa oziroma vožnje z vsemi vrstami motornih vozil po dovozu na parc. št. 882/7, njune mirne posesti parkiranja, posesti urejanja parcele za potrebe stanovanjske hiše na naslovu L., posesti uporabe parcele za gradbeno mehanizacijo za namene urejanja okolice svoje stanovanjske hiše. Nadalje zahtevata ugotovitev načina, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno, nadalje zahtevata vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (omogočiti neoviran in nemoten dostop z vsemi motornimi vozili do garaže, neovirano nemoteno parkiranje na parceli 882/7, urejanje parcele 882/7, .... ter zahtevata opustitev oziroma prepoved nadaljnjega motenja posesti - tožbeni zahtevek na list. št. 2 spisa. 2 I Cp 824/2020 z dne 24.11.2020 3 Določba prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). 4 Odločba Ustavnega sodišča RS Up 275/97. 5 Da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. 6 Sodišče druge stopnje to posebej poudarja, saj pritožba na več mestih izpostavlja toženčevo lastninsko pravico na sporni parceli ter dejstvo, da je bil tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na sporni parceli v postopku opr. št. P 114/2019 pravnomočno zavrnjen - sodba I Cp 719/2020 z dne 18 12. 2020. Tudi trditev toženca v pritožbi, da je že sprožil zoper tožnika lastninsko tožbo zaradi vznemirjanja njegove lastninske pravice na parceli 882/7, ni pravno relevantna v obravnavani posestno motitveni pravdi, niti v postopku obravnavanja predloga za izdajo začasne odredbe. Slednje se bo lahko, kot toženčev ugovor posesti na temelju lastninske pravice pravno relevantno upoštevalo šele, če bo o njegovem tožbenem zahtevku pravnomočno razsojeno tekom posestno motitvene pravde (petitorijom absorbet possessorium). 7 Določba 360. člena ZPP.