Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
30. 9. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 283/2002 z dne 20. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 358/98 z dne 14. 12. 2001 se zavrže.
1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Višje sodišče v pravdnem postopku potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožničine revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da sodišče njene revizije ne bi smelo zavreči, saj je bil v času, ko je bila tožba vložena, pogoj vrednosti spornega predmeta izpolnjen. Meni, da novi Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - v nadaljevanju ZPP) ne bi smel omogočiti, da se postrožitev pogojev glede vrednosti spornega predmeta za dopustnost revizije uporablja za nazaj.
Pojasnjuje tudi, da revizije zoper sklep sodišča druge stopnje glede zavrženja revizije ni vložila, saj je iz dopisa Državnega tožilstva v neki drugi zadevi razbrala, da z revizijo glede na znana stališča Vrhovnega sodišča ne bi uspela.
2.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.
Pritožnica izpodbija posamični akt, zoper katerega glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva. V obravnavani zadevi bi pritožnica zoper izpodbijani sklep Višjega sodišča lahko vložila revizijo, saj je po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP revizija vedno dovoljena zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva ustavna pritožba ni dopustna. Predpostavka izčrpanja pravnih sredstev torej ni izpolnjena.
3.Pritožničine navedbe o tem, zakaj ni vložila izrednega pravnega sredstva, bi bilo morda mogoče šteti za predlog za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev po drugem odstavku 51. člena ZUstS. Vendar tudi pogoji za uporabo te možnosti v obravnavani zadevi očitno niso podani.
Eden izmed pogojev za uporabo te možnosti je namreč v tem, da mora biti kršitev človekovih pravic očitna. V pritožničini zadevi pa ta pogoj ni izpolnjen. Ustavno sodišče je namreč že odločilo, da ni v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP pogoje za dopustnost revizije postrožil in da se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02), če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov je razvidno, da je bila odločba sodišča prve stopnje, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča, zoper katero je pritožnica vložila revizijo, izdana dne 11. 4. 2000, torej očitno po uveljavitvi novega ZPP; odločilen je lahko le ta datum, ne pa datum izdaje kakšne predhodne odločbe sodišča prve stopnje, ki je bila naknadno razveljavljena in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.
4.Pritožnica ni izkazala, da bi izčrpala vsa pravna sredstva, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger