Jedro

Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek (1. točka izreka) in odločilo, da upnik in dolžnik sama krijeta svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Zoper sklep o stroških se je pritožil dolžnik, uveljavljal je zmotno uporabo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP in sodišču predlagal, da ugodi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da upniku, ki je predlagal začetek stečajnega postopka naloži povrnitev vseh dolžnikovih stroškov. Priglasil je pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik (predlagatelj stečajnega postopka) prerekal pritožnikove trditve in pojasnil svoje stališče o tem, da dolžnik ob smiselni uporabi določb ZPP v stečajnem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov predhodnega stečajnega postopka, ker je predlagatelj predlog umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil obveznost. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek na podlagi določbe šestega odstavka 232. člena ZFPPIPP.(1) Pri odločanju o stroških postopka je pravilno ocenilo, da se v primeru ustavitve predhodnega stečajnega postopka smiselno uporablja pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, saj vprašanje stroškov v primeru umika predloga za začetek stečajnega postopka v matičnem ZFPPIPP ni urejeno drugače (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).(2)

6. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V primeru, kadar predlaga upnik začetek stečajnega postopka, pred izdajo sklepa pa umakne predlog, je pri odločanju o stroških dolžnika, v takem primeru smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, torej da je upnik dolžniku dolžan povrniti stroške predhodnega stečajnega postopka. Določba 158. člena ZPP pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde.(3) Neutemeljene so pritožbene trditve, s katerimi pritožnik poskuša izenačiti situacijo v primeru umika predloga za začetek stečajnega postopka s situacijo zavrženja ali zavrnitve predloga. V primeru zavrženja ali zavrnitve upnikovega predloga pomeni, da predlagatelj v postopku ni uspel, zato so relevantne tiste določbe ZPP o stroških postopka, ki upoštevajo pravilo uspeha, ki pa ga v konkretnem primeru ustavitve postopka zaradi umika ni mogoče uporabiti. Pri umiku predloga za začetek stečajnega postopka ni pravno relevantno, ali bi predlagatelj s predlogom, če bi pri njem vztrajal, uspel ali propadel. 7. Sodišče druge stopnje ni našlo nobenega tehtnega razloga, da ne bi v predhodnem stečajnem postopku smiselno uporabljali tudi uzakonjeno izjemo iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri ne obstoji obveznost upnika, da dolžniku povrne njegove stroške, če predlog umakne takoj, ko dolžnik izpolni zahtevek. Vprašanje je le, v katerih primerih se v predhodnem stečajnem postopka šteje, da je dolžnik izpolnil zahtevek. Ali je torej zahtevek iz prvega odstavka 158. člena ZPP le zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek (3. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP), ali pa je kot zahtevek mogoče šteti tudi obstoj zahtevka upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka, da dolžnik izpolni svojo obveznost. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje, da predstavlja plačilo upnikove terjatve v konkretnem primeru tudi izpolnitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika in da umik predloga, ki ga je podal upnik takoj po prenehanju njegove terjatve do dolžnika, narekuje uporabo pravila, da mu ni dolžan povrniti stroškov, ki jih je imel v postopku od uvedbe postopka do plačila.

8. Predhodni postopek zaradi insolventnosti se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP). Stranki predhodnega stečajnega postopka v obravnavani zadevi sta bila upnik F., d. o. o. kot predlagatelj postopka in dolžnik M., d. o. o., proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (primerjaj s 55. členom ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločalo le o njunih stroških postopka. Pritožnik navaja v pritožbi, da vložitev predloga za začetek stečajnega postopka večkrat predstavlja upnikovo taktiziranje, kako čim prej doseči realizacijo poplačila svoje terjatve. V skladu s 3. točko prvega odstavka 231. člena ZFPPIPP je upravičen predlagatelj stečajnega postopka tisti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga stečaj, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Predlog mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, dokaze o teh dejstvih ter zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek (prvi odstavek 232. člena ZFPPIPP). Pravočasen umik predloga pomeni, da se nad dolžnikom ne začne stečajni postopek.

9. Če dolžnik soglaša z upnikovim zahtevkom za začetek stečajnega postopka, bo sodišče začelo stečajni postopek, ker se v takem primeru domneva, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP). Če upnik pred izdajo sklepa umakne predlog, bo kljub dolžnikovemu soglasju, da se začne stečajni postopek, dosegel ravno nasproten učinek od učinka, ki ga zasleduje dolžnik. Ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 158. člena ZPP bi bil upnik v tem primeru umika predloga zato dolžniku dolžan povrniti njegove stroške predhodnega stečajnega postopka. Ne bi uspel s trditvami, da je predlog umaknil takoj ko ga je dolžnik izpolnil (s tem, ko je priznal zahtevek, da se nad njim začne stečajni postopek).

10. V primeru umika predloga, ki ob nasprotovanju dolžnika za začetek stečajnega postopka pripelje do posledice, ki jo želi doseči tudi dolžnik (da se stečajni postopek ne začne), se kot dolžnikova izpolnitev zahtevka upošteva plačilo tiste terjatve, ki daje upniku legitimacijo predlagatelja začetka stečajnega postopka. Upnik niti nima podatka o vseh terjatvah dolžnika, zato niso utemeljene pritožbene trditve, da lahko izpolnitev kvečjemu predstavlja poravnava terjatev vseh upnikov. S plačilom terjatve v predhodnem stečajnem postopku dolžnik upniku smiselno pripozna njegovo terjatev, istočasno pa se ustavi odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka (razen, če gre za plačilo obveznosti, ki so navedene v četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP,(4) za katere pa ni šlo v tem postopku).

11. Ker je dolžnik po uvedbi stečajnega postopka(5) izpolnil obveznost predlagatelju stečajnega postopka, je ravno na tej podlagi prenehal pravni interes istega predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma njegova legitimacija stranke v predhodnem stečajnem postopku. Ob smiselni uporabi izjeme iz prvega odstavka 158. člena ZPP v predhodnem stečajnem postopku upnik, ki umakne predlog takoj, ko mu je dolžnik plačal terjatev, temu ni dolžan povrniti stroškov predhodnega stečajnega postopka. Dolžan bi mu jih bil povrniti le v primeru, če bi se izkazalo, da je upnik stečajni postopek zlorabil za uveljavitev svoje terjatve, kar je dolžnik sicer trdil, upnik pa zanikal. Okoliščine, ki jih navaja pritožnik v pritožbi, da upnik ni plačal takse za tožbo in da je izbral stečajni postopek kot cenejši postopek za uveljavitev sporne terjatve do dolžnika, za odločitev niso pomembne, ker na njihovi podlagi še ni mogoče sklepati na dolžnikovo zlorabo procesnih pravic. Sodišče prve stopnje pa je trditve dolžnika glede okoliščin, da se je s plačilom upniku izognil grozečemu neutemeljenemu stečaju, ocenilo kot nerelevantne za stroškovno odločitev. Smiselno torej, da dolžnik, ki je trdil, da je upniku plačal sporno terjatev zato, da bi se izognil grozečemu stečaju, od istega upnika, ki je takoj po plačilu tudi umaknil predlog, ni upravičen zahtevati povračila stroškov postopka, ki so mu nastali do plačila, čemur pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Če je dolžnik menil, da je njegov edini način za čimprejšnjo ustavitev predhodnega stečajnega postopka plačilo sporne terjatve, neutemeljeno nasprotuje kot krivični odločitvi sodišča prve stopnje, da po umiku predloga vsaka stranka sama krije svoje stroške predhodnega stečajnega postopka. S tako odločitvijo po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni porušilo ravnotežja med procesnimi pravicami upnika in dolžnika. Pritožbene trditve, da bi bilo prevzemanje stroškovnega rizika s strani upnika v primeru kot je konkretni, edino sredstvo, na podlagi katerega bi se uvedla disciplina na področju vlaganja predlogov za začetek stečajnega postopka, nimajo podlage v materialnem pravu, zato se na njih pritožnik neutemeljeno sklicuje.

12. Glede na navedeno in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o stroških (smiselno 2. točka 365. člena ZPP).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (smiselno prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Predlog za začetek stečajnega postopka se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.

(2) Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek

(3) Betetto, N. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, str. 46 - 48

(4) Za obveznosti plačila plač delavcem do višine minimalne plače, davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s plačilom plač delavcem, je pomembno stanje na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti

(5) Postopek se uvede z vložitvijo upnikovega predloga.