Jedro

Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti (celotne ali le delne) pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (III. tč. izreka) spremeni tako, da se celotno besedilo te točke pravilno glasi: a) "Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh plačati razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in s sodbo odmerjeno višjo starostno pokojnino ter obračunati in plačati zakonske zamudne obresti, in sicer: - od zneska razlike starostne pokojnine za mesec september 2014 od 25. 10. 2014 dalje do plačila; - od zneskov razlik starostne pokojnine za preostale mesece (od oktobra 2014 dalje) pa od prvega naslednjega dne po zapadlosti vsakomesečne razlike pokojnine v plačilo do plačila.

b) Kar zahteva tožnik več iz naslova zakonskih zamudnih obresti, se zavrne".

II. V preostalem se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 9. 10. 2014 in št. ... z dne 21. 8. 2014 (I. tč. izreka) in tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine v znesku 547,51 EUR na mesec od 12. 9. 2014 dalje z uskladitvami (II. tč. izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožniku v 15 dneh izplača zneske razlik med že izplačanimi starostnimi pokojninami in s sodbo priznanimi zneski starostne pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznega zneska razlike od naslednjega dne po izteku roka, ko bi znesek pokojnine moral biti izplačan (III. tč. izreka). Kar je zahteval tožnik več, je zavrnilo (IV. tč. izreka).

2. Zoper III. tč. izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga njeno spremembo tako, da se jo zaveže tožeči stranki v 15 dneh plačati le zneske razlike med že izplačanimi starostnimi pokojninami in s sodbo priznanimi zneski starostne pokojnine, oz. da se podrejeno sodba v tem obsegu razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Meni, da v danem primeru ni podlage za plačilo zakonskih zamudnih obresti, saj tega dela tožbenega zahtevka sodišče ne bi smelo opreti na 378. člen v zvezi z 299. členom OZ, ker ne gre za terjatev civilnega prava. Opozarja na 197. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2), ki specialno ureja zamudo pri izplačevanju pokojninskih dajatev. Do nje pride le, če pokojninski prejemki niso izplačani v 60-ih dneh od dneva, ko postane odločba o priznani pravici izvršljiva. Do zamude v izplačilu dosojene razlike pokojnine bi tako v konkretnem primeru prišlo, če ne bi bila izplačana v roku, določenem s sodbo. Sklicuje se na stališče, zavzeto v sodbi opr. št. Psp 478/2015 z dne 14. 1. 2016, da do zamude v izpolnitvi pokojninskih dajatev ne more priti, dokler o pravici ni odločeno z izvršljivim upravnim aktom. V zvezi s sklicevanjem prvostopenjskega sodišča na zadevo Psp 188/2016 pa pripominja, da je zoper to sodbo vložila revizijo tudi glede zamudnih obresti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu sodbe v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo, vendar iz drugačnih razlogov, kot jih uveljavlja pritožba.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi višje starostne pokojnine, kot je bila priznana v predsodnem upravnem postopku. Z neizpodbijanim in zato že pravnomočnim delom sodbe sta namreč odpravljeni odločbi tožene stranke o pravici do starostne pokojnine v višini 486,54 EUR na mesec od 12. 9. 2014 dalje, od istega datuma dosojena višja starostna pokojnina v znesku 547,51 EUR na mesec ter odrejeno, da tožena stranka tožniku plača razliko med že izplačanimi zneski starostne pokojnine in dosojenimi višjimi mesečnimi zneski pokojninske dajatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ob takšnem izidu spora o glavni stvari je tožnik seveda upravičen tudi do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti, čeprav ne v celoti, kot je zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava dosojeno z izpodbijanim delom sodbe.

Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

6. Po naravi stvari so zamudne obresti objektivna posledica zamude v izpolnitvi denarne obveznosti. Pogojene so z nastopom zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, kar načeloma velja tudi za terjatve iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki niso civilnopravne temveč javnopravne narave, kot sicer pravilno poudarja tožene stranke. Vendar področna zakonodaja zamude v izpolnitvi pokojninskih denarnih dajatev ne ureja celovito. Za primere, ko v sodnem postopku pride do odprave nezakonitih upravnih aktov in priznanja pravice same ali denarne dajatve v višjem znesku, ki bi morale biti že realizirane v predsodnem upravnem postopku, ni ustrezne normativne ureditve.

7. Tako ZPIZ-2 v 197. členu (enako kot ZPIZ-1 v 277. členu) določa le, da je zavod dolžan plačati zamudne obresti, odmerjene v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja, če ne izplača pokojninskih prejemkov v 60 dneh od dneva, ko je postala odločba o priznani pravici izvršljiva. Po navedeni določbi torej zavod zaide v zamudo, če svojega ugoditvenega upravnega akta ne izvrši v 60-ih dneh od izvršljivosti. Praviloma izvršljiva postane že prvostopenjska ugoditvena upravna odločba, saj morebitna pritožba nima suspenzivnega učinka (1. odst. 182. člena ZPIZ-2).

Veljavni ZPIZ-2 za razliko od prejšnjega ZPIZ-1, ne ureja zamude niti posledične upravičenosti do zamudnih obresti ali odškodnine v višini zamudnih obresti, ko v postopku sodnega varstva pravic pride do odprave posamičnih upravnih aktov in priznanja denarne dajatve ali dajatve v višjem znesku šele s sodno odločbo. Iz sodišču neznanih razlogov je zakonodajalec opustil normativno ureditev odgovornosti zavoda3 za zamudo v izplačilih denarnih dajatev, ki so v pravilni in zakoniti višini priznane šele s sodno odločbo. Gre bodisi za celotne zneske ali le razlike do višje denarne dajatve, ki bi morale biti že realizirane v predsodnem upravnem postopku, če o njih ne bi bilo odločeno z nepravilnimi in nezakonitimi posamičnimi upravnimi akti.

8. V ZPIZ-24 je ureditev zamude v izplačilih pokojninskih denarnih dajatev ter posledične upravičenosti bodisi do zamudnih obresti ali odškodnine v višini zakonskih zamudnih obrestmi, podnormirana. Gre za pravno praznino, ki jo je potrebno zapolnjevati z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumenti.

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče5, da je pravno praznino zakonskih zamudnih obresti in/ali odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile6 Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom Obligacijskega zakonika7 (OZ) smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti (celotne ali le delne) pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.

Odločitev pritožbenega sodišča

9. Glede na razpoložljivo listinsko dokazno gradivo v upravnem spisu je v obravnavani zadevi prvostopenjska odločba z dne 21. 8. 2014 o priznani starostni pokojnini izvršljiva postala 25. 8. 2014, izpolnitveni 60 dnevni rok pa se je iztekel 24. 10. 2014. Ker je ta upravna odločba v sodnem postopku pravnomočno odpravljena in za nazaj od 12. 9. 2014 priznana višja starostna pokojnina, je tožena stranka v zamudi z izplačilom razlike med že izplačanimi mesečnimi zneski in s sodbo dosojenimi višjimi zneski starostne pokojnine od prvega naslednjega dne po izteku 60 dni od izvršljivosti svoje odločitve, tj. od 25. 10. 2014 dalje.

Ugotovljena zamuda v izplačilu razlike v pokojnini ima za posledico, da je tožena stranka tožniku dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Torej od razlike med že izplačanim zneskom in dosojenim višjim zneskom starostne pokojnine za mesec september 2014 od 25. 10. 2014 dalje do plačila. V tem obsegu je pritožba tožene stranke utemeljena, saj je s prvostopenjsko sodbo ob uporabi določb OZ-a neutemeljeno zavezana k obračunu in plačilu zakonskih zamudnih obresti od razlike v pokojnini za navedeni mesec že od zapadlosti v plačilo do plačila.

Za preostale dosojene zneske razlik starostne pokojnine od meseca oktobra 2014 dalje pa je tožena stranka glede na to, da se v skladu s 4. odst. 111. člena ZPIZ-2 pokojnine za posamezni mesec izplačujejo najpozneje zadnji delovni dan, dolžna zamudne obresti obračunati in izplačati od prvega naslednjega dne po zapadlosti vsakokratne mesečne razlike v plačilo do plačila.

10. Toženkino pravno naziranje, da v obravnavani zadevi ni zakonske podlage in zato niti njene zavezanosti k plačilu zakonskih zamudnih obresti, ob predhodno utemeljenem materialno pravnem izhodišču, ni sprejemljivo. Ni se mogoče uspešno sklicevati na sodbo Psp 478/2015 z dne 14. 1. 2016, saj ne gre za primerljivi zadevi. V navedeni zadevi je bila pokojninska dajatev v predsodnem postopku pravilno odmerjena in v roku 60 dni od izvršljivosti upravnega akta tudi izplačana. Ni odločilno niti opozorilo tožene stranke, da je bila zoper sodbo Psp 188/2016 z dne 1. 9. 2016 vložena revizija, četudi sta bili sodbi nižjih sodišč o dosojeni akcesorni denarni terjatvi spremenjeni in vtoževane zakonske zamudne obresti zavrnjene8. V slednji zadevi namreč o višji pokojninski dajatvi z upoštevanjem tudi osebnega dohodka iz nadurnega dela v pokojninsko osnovo v sodnem postopku ni bilo meritorno razsojeno, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno predsodno upravno odločanje.

Sicer je potrebno na koncu posebej poudariti, da je zadevo, kot je obravnavana, potrebno rešiti ustavno skladno. Sodišče je bistveno enake položaje dolžno obravnavati enako kot v preteklosti, ko je vsaj za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja obstojala ustrezna normativna urejenost za zamudo z dosojanjem odškodnin v višini zakonskih zamudnih obresti. Nenazadnje je Ustavno sodišče Republike Slovenije že leta 2000 in 20029 razveljavilo zavrnilni sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o zakonskih zamudnih obrestih, kar je imelo za posledico spremembo dotedanje zavrnilne sodne prakse, utemeljevane sicer z drugačnimi argumenti zaradi drugačnega pravnega temelja10. 11. Zaradi vsega obrazloženega je bilo potrebno izpodbijani del prvostopenjske sodbe (III. tč. izreka) na temelju 358. člena v zvezi s 1. odst. 351. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. V preostalem je potrebno pritožbo tožene stranke na celotno zavrnitev vtoževane akcesorne denarne terjatve, kot neutemeljeno zavrniti (II. tč. izreka te sodbe).

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 3 Kot je bila urejena v 2. odst. 276. člena prej veljavnega ZPIZ-1. 4 In tudi na ostalih področjih sistema socialne varnosti. 5 Sodba opr. št. Psp 536/2016 z dne 25. 5. 2017. 6 Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu; CZ, 1998, str. 145. 7 Ur. l. RS, št. 97/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 Sodba opr. št. VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017. 9 Odločbi št. Up-219/97 z dne 13. 4. 2000 in št. Up-190/01-14 z dne 30. 5. 2002. 10 S tedaj veljavnimi določbami ZOR-a; Ur. l. SFRJ, št. 29/78.