Jedro

Sklicevanje na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave obrazloženega ne more spremeniti. Res je, da je lahko pritožnikova krivda v potekajočem kazenskem postopku ugotovljena šele s pravnomočno sodbo, vendar je po drugi strani dejstvo, da niti kazenskega postopka, ki se sedaj nahaja v fazi glavne obravnave, ne bi bilo, če ne bi bilo verjetno, da je bilo to, sedaj že tretje kaznivo dejanje, po pritožniku storjeno. V takšnem primeru pa pričakovanje, da izbris ne bo zlorabljen, na katerega pritožnik v pritožbeni obrazložitvi dodatno opozarja, po pritožbeni presoji ne more biti utemeljeno.

Izrek

I. Pritožba obsojenega G.M. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je 24. 9. 2019 zavrnilo prošnjo obsojenega G.M. za izbris obsodbe iz kazenske evidence. To je bilo storjeno s sklepom I Ks 11393/2011. 2. Zoper sklep se je obsojeni pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitve ustavnih pravic po 27. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da navedeni prošnji ugodi ali da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava kot smiselno zatrjevanje kršitve kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni obrazložil, razen kolikor z lastno oceno o izpolnjenosti pogojev iz 104. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) ni meril na kršitev zakona kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V tem primeru pa nobena izmed kršitev kazenskega zakona iz 372. člena ZKP ni mogoča, saj morajo biti predhodno pravilno ugotovljena vsa odločilna dejstva. Če niso, je posredi izpodbojni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik v nadaljevanju posebej uveljavlja.

5. V tej zvezi v pritožbeni obrazložitvi navaja, da posamezne okoliščine iz prošnje za izbris sodbe niso bile upoštevane, druge so bile podcenjene, medtem ko ga ostale, po sodišču prve stopnje ugotovljene okoliščine, bodisi ne zadevajo ali nasprotujejo domnevi nedolžnosti, kot je zagotovljena v 27. členu Ustave.

6. Res je, da po razumljivih razlogih sklepa pritožnikove okoliščine niso bile upoštevane v takšni obliki kot izhaja iz pritožbene obrazložitve, vendar jih sodišče prve stopnje vsebinsko zanesljivo ni prezrlo, hkrati pa jih ni v ničemer podcenilo. Jih je le primerjalo z drugimi, za pritožnika manj ugodnimi okoliščinami, ki jim je nato dalo prednost pred prvimi.

7. S takšnim ravnanjem in oceno sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja, saj teža domala istovrstnih kaznivih dejanj, za katero je bil pritožnik pravnomočno obsojen, zaradi posledic in pomena pravno zavarovanih dobrin s potekom časa ne more izzveneti, medtem ko se kaznivo dejanje, za katero je pritožnik sedaj obtožen, izvršitveno ne razlikuje veliko od izvršitev pri kaznivih dejanjih, za katere je bil, kot rečeno, pravnomočno obsojen.

8. Sklicevanje na domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave obrazloženega ne more spremeniti. Res je, da je lahko pritožnikova krivda v potekajočem kazenskem postopku ugotovljena šele s pravnomočno sodbo, vendar je po drugi strani dejstvo, da niti kazenskega postopka, ki se sedaj nahaja v fazi glavne obravnave, ne bi bilo, če ne bi bilo verjetno, da je bilo to, sedaj že tretje kaznivo dejanje, po pritožniku storjeno. V takšnem primeru pa pričakovanje, da izbris ne bo zlorabljen, na katerega pritožnik v pritožbeni obrazložitvi dodatno opozarja, po pritožbeni presoji ne more biti utemeljeno.

9. Glede na to, je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojenega G.M. odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah in številki 74013 Taksne tarife ter je posledica pritožbenega neuspeha.