9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjana Potokarja iz Grosupljega na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 70/97 in 38/99) ter 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 70/97) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 19. člena Zakona o delavcih v državnih organih (v nadaljevanju ZDDO), ki določa, da imenuje višje upravne delavce vlada na predlog predstojnika; imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko strokovno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Navedena določba naj bi bila v neskladju s 14. členom in s tretjim odstavkom 49. člena Ustave. Navaja, da je zaposlen na Ministrstvu za obrambo na delovnem mestu inšpektorja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ima visoko strokovno izobrazbo, pridobljeno na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Meni, da ga izpodbijana določba, ki določa, da so lahko delavci s končano visoko strokovno šolo pri visokošolskem zavodu, kjer ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe, imenovani na delovno mesto višjega upravnega delavca, postavlja v neenakopraven položaj z njimi, saj on na tako delovno mesto ne more biti imenovan, ker je na Fakulteti za strojništvo tudi enak program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Navedena določba naj bi kršila tudi tretji odstavek 49. člena Ustave, ker delavcem, ki imajo visoko strokovno šolo, ni zagotovljena enaka možnost zaposlitve. Navaja še, da je pred delovnim sodiščem sprožil postopek, v katerem od delodajalca zahteva plačilo po dejanskem delu tudi za nazaj in razporeditev na delovno mesto višjega upravnega delavca - višjega svetovalca.

2.Pobudnik je pobudo razširil tudi na 9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavcih v državnih organih (v nadaljevanju ZDDO-F), ki je spremenil prvi odstavek 19. člena ZDDO. Prvi odstavek 19. člena ZDDO je po uveljavitvi ZDDO-F določal, da imenuje višje upravne delavce vlada na predlog predstojnika; imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko upravno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tudi navedena določba naj bi v neskladju s 14. členom in s tretjim odstavkom 49. člena Ustave.

B.

3.Izpodbijana določba 19. člena ZDDO je bila uveljavljena z Zakonom o spremembi zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 39/99 - ZDDO-G). Razveljavljena je bila z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 - ZJU), ki se uporablja od 28. 6. 2003. Po določbi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko v primeru, ko je zakon pred ali med postopkom prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti, Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo. Ker lahko Ustavno sodišče v primerih, ko je izpodbijana zakonska določba, to le razveljavi (43. člen ZUstS), ima tudi ob ugotovitvi neskladnosti ta njegova ugotovitev le učinek razveljavitve. Po določbi 44. člena ZUstS se razveljavljena zakonska določba ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ustavno sodišče bi na podlagi navedenih določb ZUstS lahko ugotovilo, da izpodbijana določba ZDDO ni bila v skladu z Ustavo le v primeru, če bi pobudnik izkazal, da bi se na podlagi take ugotovitve njegov pravni položaj v postopku, ki ga je sprožil in ki še ni pravnomočno končan, izboljšal (24. člen ZUstS).

4.V skladu s 47. členom ZUstS mora pobudnik izkazati, da bi bila odločitev Ustavnega sodišča o ugotovitvi neskladnosti ZDDO z Ustavo lahko podlaga za odpravo posledic morebitne neustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Pobudniku bi bilo mogoče pravni interes v smislu 47. člena ZUstS priznati, če bi izkazal, da bi se v nepravnomočno končanem postopku z morebitno ugoditvijo njegovi pobudi njegov pravni položaj izboljšal. Tega pa pobudnik ni izkazal. Zgolj morebitna ugotovitev neustavnosti izpodbijane določbe, ki ne velja več, namreč sama po sebi še ne bi vplivala na pobudnikov pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče pobudo za presojo 19. člena ZDDO zavrglo.

5.Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je pobudnik svoj predlog za oceno ustavnosti ZDDO razširil tudi na 9. člen ZDDO-F, ki je do uveljavitve ZDDO-G dne 22. 5. 1999 določal, da morajo imeti višji upravni delavci univerzitetno izobrazbo ali končano visoko upravno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Izpodbijana določba je prenehala veljati še pred vložitvijo pobude, zato morajo biti tudi za obravnavo pobude v tem delu izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ker pobudnik s svojimi navedbami ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena ZDDO-F in ker ga tudi ne izkazuje z omenjenim postopkom pred delovnimi sodišči, je Ustavno sodišče njegovo pobudo tudi v tem delu zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić