Jedro

Razlog za zamudo na narok ali za zamudo roka mora biti torej na strani tiste stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ne pa na strani sodišča. Napačno postopanje sodišča lahko stranka uveljavlja kvečjemu v pritožbi proti izdani odločbi, ki temelji na zatrjevanih kršitvah postopka.

Toženka izrecno navaja, da je ravnala pravilno, pač pa je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je napačno postopalo. Zato je njen predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

**Izpodbijani sklep**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: "Vrnitev v prejšnje stanje po predlogu tožene stranke, vloženem dne 4. 5. 2021, se ne dovoli."

2. V obrazložitvi je povzelo navedbe toženke. Ta je kot bistveno navedla, da je pravočasno prišla na narok dne 23. 4. 2021, ki je bil razpisan ob 10. uri. Toženkin zakoniti zastopnik je skupaj z njenim pooblaščencem pristopil točno ob 10:00 oziroma najkasneje ob 9:59, vendar so bila vrata razpravne dvorane že zaprta. Pooblaščenec in zakoniti zastopnik sta na sodišče prispela že 5 minut pred narokom. Varnostni pregled pa je bil opravljen ob 9:58. Menila sta, da se narok še ni začel in da je morda prišlo do zamude. S trkanjem nista želela motiti morebitne predhodne obravnave. Zato sta čakala na povabilo za vstop v razpravno dvorano, dokler ni iz nje odšel pooblaščenec tožnice. Zatem sta vstopila, sodnica pa jima je povedala, da je obravnava že končana. Glede na navedeno toženki ni mogoče očitati krivde za zamudo. Sodišče je moralo začeti narok že pred 10:00. To naj bi izhajalo iz dejstva, da je bil zapisnik sestavljen in podpisan že ob 10:01. Toženka je predlagala, naj se glavna obravnava ponovno odpre in se poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ponovno opravi.

3. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa med drugim izhaja, da toženka ni navedla, katero dejanje je z zamujenim narokom izgubila. Ta spor je spor majhne vrednosti. Zato toženka na naroku ne bi mogla navajati nobenih novih dejstev in predlagati nobenih novih dokazov. Predlog za dokazovanje z zaslišanjem strank pa bi sodišče zavrnilo tudi v primeru, če bi toženka na narok pristopila. Zaradi opravljenega naroka torej toženka ni zamudila nobenega dejanja. Poleg tega ne drži, da bi sodišče narok začelo pred 10:00. Sicer pa bi toženka za neudeležbo na naroku morala navesti upravičene razloge in zanje navesti dokaze (115. člen ZPP). Ob sklicevanju na sklep VSL I Cp 2670/20151 je zapisalo, da vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, če tožena stranka neupravičeno zamudi narok.

**Pritožba toženke**

4. Proti temu sklepu se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga _nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve pravil pravdnega postopka_. Navedla je, da je sodišče prve stopnje nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ne drži očitek sodišča prve stopnje, da toženka ni navedla, katero dejanje je zamudila s tem, ko na naroku ni bila. Z neprihodom na narok je izgubila _pravico udeležiti se naroka in na njem izvajati dokaze in podajati dokazne predloge_. Po njenem stališču ni pomembno, da je sodnica vse dokazne predloge, razen listinskih, kot nepotrebne zavrnila. V pritožbi je vztrajala pri svojih navedbah, da je pravočasno prišla pred razpravno dvorano in sicer najkasneje ob 9:59. Zato njej ni mogoče očitati krivde za zamudo na narok. Pač pa je napačno postopalo sodišče, ki je z izvedbo naroka očitno začelo še pred 10:00. Zgolj v eni minuti namreč ni mogoče sestaviti zapisnika z vsemi podatki in sprejeti dokaznega sklepa, nato pa ta isti zapisnik še natisniti v zadostnem številu izvodov in ga podpisati s strani vseh udeleženih.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V pritožbi je toženka med drugim ponovila svoje trditve iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da je na narok prišla točno ob 10:00 oziroma celo minuto prej, da pa je sodišče prve stopnje začelo z izvedbo naroka še pred 10:00. Torej je sodišče tisto, ki je napačno postopalo, ne pa ona. Zato je po njenem stališču predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.

7. Tako pritožbeno stališče je pravno zmotno.

8. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na določilo prvega odstavka 116. člena ZPP. Po tem določilu sodišče na predlog stranke, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka. Razlog za zamudo na narok ali za zamudo roka mora biti torej na strani tiste stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ne pa na strani sodišča. Napačno postopanje sodišča lahko stranka uveljavlja kvečjemu v pritožbi proti izdani odločbi, ki temelji na zatrjevanih kršitvah postopka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je tako utemeljen, če stranka navede (in dokaže), da ji iz razlogov _na njeni strani_ ni uspelo pravočasno pristopiti na glavno obravnavo, da pa je ob vsej skrbnosti zamudila iz upravičenih razlogov, ki so se _njej_ pripetili.

9. Ker pa toženka izrecno navaja, da je ravnala pravilno, pač pa je bilo sodišče prve stopnje tisto, ki je napačno postopalo, je njen predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen. Zato z nobeno od pritožbenih navedb ne more uspeti. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

10. Iz zgornje obrazložitve je torej razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ta isti sklep je dvakrat citiralo kot dva različna sklepa. Ker iz njega pa izhaja, da vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, ta judikat ne podpira pravnega stališča sodišča prve stopnje, ki ga je zavzelo v tej zadevi.