Jedro

Tožnica z zahtevkom (v nobenem primeru) ne more več uspeti. Riziko „izgube“ pravnega interesa je na njeni strani. Sicer pa je imela tožnica možnost po tem, ko je prejela vlogo toženke z dne 9. 9. 2016 in je bila seznanjena z dejstvom razveljavitve spornih skupščinskih sklepov (vlogo je prejela dne 15. 9. 2016), tožbo do izdaje izpodbijanega sklepa (do 4. 10. 2016) umakniti, pa tega ni storila. Prostovoljni izpolnitvi obveznosti (da je toženka prostovoljno izpolnila obveznost - razveljavila svoje sklep skupščine - tožnica trdi v pritožbi), bi moral slediti umik tožbe, če bi se tožnica želela „rešiti“ obveznosti plačila stroškov postopka nasprotni stranki (158. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v točki II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke (v nadaljevanju toženka), sprejetih na 25. seji dne 5. 1. 2016, kar je natančneje razvidno iz izreka v tem delu. V točki II izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) jih je dolžna povrniti toženi stranki v znesku 342,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Tožnica izpodbija točko II izreka sklepa in uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo na podlagi prvega odstavka 154. in 155. člena ZPP. Dejstvo, da je bila tožba zavržena, je upoštevalo kot neuspeh tožnice, takšno stališče pa je pravno zmotno. Dejstvo je, da sodišče prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni odločalo, tako da vsebinske odločitve o tem, katera stranka je v postopku uspela, sploh ni. Nesporno je, da je toženka sama razveljavila svoje sklepe, ki jih je sprejela na skupščini in katerih razveljavitev je tožnica zahtevala v predmetni pravdi.

- Prostovoljna razveljavitev sklepov skupščine toženke pomeni dejansko prostovoljno izpolnitev obveznosti, saj je toženka ravnala tako, kot je zahtevala tožnica. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je toženka v postopku uspela, saj je to v nasprotju z dejstvi, ugotovljenimi v postopku na prvi stopnji. Če je katera stranka v postopku uspela, je to tožnica, saj je dosegla prostovoljno razveljavitev sklepov še preden je sodišče tožbeni zahtevek vsebinsko presojalo. Po mnenju pritožnice obstaja nasprotje med obrazložitvijo in izrekom sklepa v točki II. Podana je procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

- Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti prvi odstavek 156. člena ZPP. Razveljavitev sklepov skupščine na prvi naslednji skupščini kaže na krivdo toženke, najmanj pa na naključje, ki se je primerilo njej.

- Pritožnica sodišču prve stopnje še očita, da je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, pa čeprav bi jo moralo opraviti. Tožnica s tem ni bila seznanjena. Zaradi navedenega je mnenja, da ima pravico v roku 15 dni od dneva, ko je prejela izpodbijani sklep, priglasiti stroške postopka. To je v vlogi, s katero odločitev o stroških postopka izpodbija, tudi storila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na dejansko stanje zadeve sprejelo materialno pravno pravilno odločitev. Dejstvo je, da je tožnica med postopkom izgubila pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj so delničarji na 26. seji skupščine toženke glasovali za razveljavitev sklepov skupščine, katerih ugotovitev ničnosti se zahteva v tem postopku (razlog za razveljavitev je bil odstop A. namenske družbe P. H.L. od postopka dokapitalizacije, v posledici česar spornih sklepov ni bilo mogoče več realizirati). To pa pomeni, da tožnica z zahtevkom (v nobenem primeru) ne more več uspeti. Riziko „izgube“ pravnega interesa pa je brez dvoma na njeni strani. Sicer pa je imela tožnica možnost po tem, ko je prejela vlogo toženke z dne 9. 9. 2016 in je bila seznanjena z dejstvom razveljavitve spornih skupščinskih sklepov (vlogo je prejela dne 15. 9. 2016), tožbo do izdaje izpodbijanega sklepa (do 4. 10. 2016) umakniti, pa tega ni storila. Prostovoljni izpolnitvi obveznosti (da je toženka prostovoljno izpolnila obveznost - razveljavila svoje sklep skupščine - tožnica trdi v pritožbi), bi moral slediti umik tožbe, če bi se tožnica želela „rešiti“ obveznosti plačila stroškov postopka nasprotni stranki (158. člen ZPP).

6. Tudi v primeru zavrženja tožbe, pa čeprav se zahtevek po vsebini ne obravnava, gre torej za neke vrste neuspeh tožeče stranke, ki terja uporabo prvega odstavka 154. člena ZPP. Nasprotni pritožbeni ugovori tožnice so neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

7. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).