Jedro

Preiskava je le del kazenskega postopka, zato je v primeru, kakršen je obravnavani, zgolj zato, ker je bila v okviru preiskave vložena obtožnica, še preuranjeno govoriti o uspehu oziroma neuspehu postopka. Za presojo upravičenosti do plačila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid (celotnega) kazenskega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1298/2013-14 z dne 29. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki naložil, da v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa povrne stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 292,80 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz obrazložitve sledi, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 27878/2013. S sklepom Bpp 1298/2013 z dne 25. 4. 2014 so bile odvetnici, ki ji je bila zaupana izvedba brezplačne pravne pomoči odmerjeni in plačani stroški v višini 292,80 EUR. Organ za brezplačno pravno pomoč v nadaljevanju citira določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ugotavlja, da je bila v postopku za katerega je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč vložena obtožnica, to pa pomeni, da tožeča stranka v postopku ni uspela. Sodišče je tudi ugotovilo, da tožeča stranka v času dodelitve brezplačne pravne pomoči ni bila zaposlena, sedaj pa se je njeno premoženjsko stanje spremenilo, saj je zaposlena pri podjetju A. d.o.o. in je v času od 1. 9. 2014 do 13. 11. 2014 prejela plačo v skupnem neto znesku 1.795,48 EUR oziroma povprečno 598,49 EUR mesečno. Ker je tožeča stranka samska oseba, ta znesek presega premoženjski cenzus določen v 13. členu ZBPP (2 kratnik osnovnega zneska minimalne plače določene z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve v višini 538,40 EUR), zato je v skladu z 49. členom ZBPP dolžna povrniti znesek 292,80 EUR, ki je bil izplačan iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo kršeno materialno pravo, bistveno so bile kršene določbe upravnega postopka, nepravilno in nepopolno je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje. V tožbi in v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo poudarja, da se je odobrena brezplačna pravna pomoč nanašala na kazenski preiskovalni postopek in da v času izdaje izpodbijane odločbe kazenski postopek še ni bil zaključen in zoper njo tudi ni bila izdana obsodilna sodba. Tožečo stranko je sodišče dne 5. 2. 2015 oprostilo obtožbe očitanega kaznivega dejanja, kar pomeni, da je uspela v kazenskem postopku na prvi stopnji. Zato je država dolžna tožeči stranki povrniti vse odvetniške stroške. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in pojasnjuje, da je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč izčrpana z zaključkom preiskave. V navedenem postopku pa je bila zoper tožečo stranko vložena obtožnica. Vložitev obtožnice po končani preiskavi je zato potrebno šteti kot neuspeh obdolženca v postopku preiskave in uporabiti 49. člen ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP, veljavnega v času odločanja tožene stranke, je dolžan upravičenec, ki v postopku za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstva za brezplačno pravno pomoč od nasprotne stranke po 48. členu ZBPP, povrniti sredstva, ki so bila izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegovo finančno stanje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V zadevi ni sporno, da se je premoženjsko stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, z zaposlitvijo pri podjetju A. d.o.o. (dne 10. 4. 2014) spremenilo do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči. V času odobritve brezplačne pravne pomoči je bila tožeča stranka brezposelna oseba, v obdobju od 1. 9. 2014 do 30. 11. 2014 pa je prejela plačo v skupnem neto znesku 1.795,48 EUR oziroma povprečno 598,49 EUR mesečno, kar je več kot znaša 2 - kratnik minimalnega dohodka (538,40 EUR). Sporno pa je ali je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 49. člena ZBPP in sicer da tožeča stranka v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni uspela.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v preiskovalnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Kpr 27878/2013, vse do vložitve obtožnice oziroma do izdaje odločbe sodišča v okviru preiskovalnega postopka. Zakon o kazenskem postopku v 167. členu določa, da se preiskava zoper določeno osebo začne, če je utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. V skladu s 168. členom ZKP se preiskava opravi na zahtevo državnega tožilca, ki jo državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku pristojnega sodišča. Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, pregleda spise in če se z zahtevo strinja, izda sklep o preiskavi (169. člen ZKP). Ko je izdan sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja po predlogih strank ter tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo postopka (176. člen ZKP). Po prvem odstavku 184. člena ZKP se preiskava konča, ko preiskovalni sodnik pošlje spise državnemu tožilcu. V skladu z drugim odstavkom 184. člena ZKP mora državni tožilec v 15 dneh predlagati ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Upoštevaje navedeno materialno podlago se z izdajo sklepa o preiskavi začne kazenski postopek (169. člen ZKP v zvezi s 176. členom ZKP), ki pa se po vložitvi obtožnice nadaljuje v smislu ugotavljanja utemeljenosti obtožbe glede očitanega kaznivega dejanja in zaključi z izdajo sodbe, s katero se obtoženi spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja ali sodbe, s katero se ga oprosti obtožbe (člen 356 ZKP in naslednji). Preiskava je le del kazenskega postopka, zato je po presoji sodišča, v primeru kot je obravnavani, zgolj zato, ker je bila v okviru preiskave vložena obtožnica, še preuranjeno govoriti o uspehu oziroma neuspehu postopka. Za presojo upravičenosti do plačila stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči je namreč relevanten izid (celotnega) kazenskega postopka, ta pa je (bo) razviden iz sodbe. In v obravnavani zadevi tožeča stranka zatrjuje ter predlaga dokazila o tem, da je bila v kazenskem postopku oproščena obtožbe. Zato sodišče ugotavlja, da pogoj, ki mora biti izpolnjen glede uporabe 49. člena ZBPP, to je, da tožeča stranka v postopku ni uspela, v obravnavani zadevi ni izkazan.

Ker je tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno uporabila materialno pravo, je zato sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena v ponoven postopek.

Glede na to, da je tožeča stranka s tožbo uspela, ji je sodišče prisodilo povračilo stroškov postopka v višini 285,00 EUR povečano za DDV v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku, saj je bilo o zadevi odločeno na seji in je tožečo stranko zastopala odvetnica.